O Slovencih med prvo svetovno vojno doma in na frontah ter o jugoslovanskem gibanju in slovenskem odnosu do Habsburške monarhije v zadnjih letih vojne je bilo od začetka sedemdesetih let preteklega stoletja, ko je izšla knjiga Janka Pleterskega Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, že veliko napisanega. Toda vprašanjem, kako so politične razmere med Slovenci, razpoloženje med slovenskim prebivalstvom in jugoslovansko gibanje presojali v avstrijskem državnem vrhu, v vojaških krogih in na dvoru, so slovenski raziskovalci doslej posvetili precej manj pozornosti. Prav ta vprašanja so v središču pozornosti knjige dr. Walterja Lukana, ki je izšla v zbirki Zgodovinskega časopisa in je rezultat dolgoletnega avtorjevega ukvarjanja s to tematiko ter njegova poglobljenega raziskovanja avstrijskega in slovenskega arhivskega gradiva. Lukan je knjigo zasnoval kot celovito analizo tako avstrijske državne politike in njenega odnosa do jugoslovanskega vprašanja kot slovenskega političnega razvoja v času vojne, in jo ob podrobnem upoštevanju že napisanega in povedanega oprl na doslej neznano, manj znano oz. ne dovolj upoštevano gradivo. S knjigo je poskušal na ta način, kot sam pravi, »prispevati ne le k bolj diferencirani sliki slovenske politike in razmer, temveč tudi nacionalne problematike Habsburške monarhije v vojnem času«, saj ima ta v avstrijskem zgodovinopisju izrazit pečat gledanja iz središča, torej z Dunaja, v zgodovinopisjih posameznih habsburških narodov, tudi slovenskem, pa pečat njihovih nacionalnih teženj in predstav.