Skrb v službi vojne: bolniške strežnice na Kranjskem

Avtor(ji): Selišnik, Irena
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2015
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino
Soavtor(ji): Jure Gašparič (gl. ur.), Bojana Samarin (lekt.), Borut Praper (prev.)


  • Podroben opis
    Že pred začetkom prve svetovne vojne je v Avstriji tekla razprava, ali bi bilo primerno pri oskrbi ranjencev vključiti bolniške sestre (v primeru večjega vojaškega obračuna, hujših naravnih katastrof ali epidemij), po izbruhu vojne pa so avstrijske oblasti spodbudile profesionalizacijo poklica medicinske strežnice oziroma medicinske sestre. Z zakonodajo so določile posebne pogoje za šolanje ter odprle prve šole in strežniške tečaje v lokalnih bolnicah. Pri tem ni bila Kranjska nobena izjema. Rdeči križ je organiziral tečaje za strežnice, katerim so po zaposlitvi obljubili plačo, pokojnino in možnost dopusta. Avstrijska propaganda je »vojaške sestre« upodabljala kot junakinje in vsaj del javnosti jih je dojemal kot poosebitev materinske skrbi in ljubezni, ki jih je postavljala ob bok vojakom − herojem. Toda »vojne sestre« so predstavljale tudi moderno žensko, ki se je umaknila nadzoru družbe in odšla nevarnosti na bojišču naproti. V javnosti pa so se pojavljali dvomi v njihovo moralnost, saj naj bi imele na fronti neposredne stike z vojaki in bi bile zlasti blizu zdravnikov. S svojo prisotnostjo so posegle v dihotomijo javno/fronta − zasebno/zaledje. V podobi bolniške sestre se tako najbolje razkrijejo nelagodna razmerja med razumevanjem vojne in žensk ter hitro spreminjajoče se vrednotne norme v času vojne.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/38175
    • dcterms:title
      • Skrb v službi vojne: bolniške strežnice na Kranjskem
    • dcterms:creator
      • Irena Selišnik
    • dcterms:subject
      • bolniške sestre
      • strežnice
      • prva svetovna vojna
      • ženske
      • poklic
      • morala
      • nurses
      • care attendants
      • World War I
      • women
      • profession
      • morality
    • dcterms:description
      • Že pred začetkom prve svetovne vojne je v Avstriji tekla razprava, ali bi bilo primerno pri oskrbi ranjencev vključiti bolniške sestre (v primeru večjega vojaškega obračuna, hujših naravnih katastrof ali epidemij), po izbruhu vojne pa so avstrijske oblasti spodbudile profesionalizacijo poklica medicinske strežnice oziroma medicinske sestre. Z zakonodajo so določile posebne pogoje za šolanje ter odprle prve šole in strežniške tečaje v lokalnih bolnicah. Pri tem ni bila Kranjska nobena izjema. Rdeči križ je organiziral tečaje za strežnice, katerim so po zaposlitvi obljubili plačo, pokojnino in možnost dopusta. Avstrijska propaganda je »vojaške sestre« upodabljala kot junakinje in vsaj del javnosti jih je dojemal kot poosebitev materinske skrbi in ljubezni, ki jih je postavljala ob bok vojakom − herojem. Toda »vojne sestre« so predstavljale tudi moderno žensko, ki se je umaknila nadzoru družbe in odšla nevarnosti na bojišču naproti. V javnosti pa so se pojavljali dvomi v njihovo moralnost, saj naj bi imele na fronti neposredne stike z vojaki in bi bile zlasti blizu zdravnikov. S svojo prisotnostjo so posegle v dihotomijo javno/fronta − zasebno/zaledje. V podobi bolniške sestre se tako najbolje razkrijejo nelagodna razmerja med razumevanjem vojne in žensk ter hitro spreminjajoče se vrednotne norme v času vojne.
      • Even before World War I an ongoing discussion took place in Austria whether medical nurses should be mobilised to take care for wounded soldiers in case of extensive military conflict, natural disasters or epidemics. After the outbreak of the Great War the Austrian authorities encouraged the professionalisation of nursing, and especially women were invited to join. Special conditions for schooling were enacted and the first courses were opened at local hospitals. In the Austrian Monarchy, Carniola was no exception. The Red Cross organised special courses for nurses with the promise of salary, retirement benefits and possibility of vacation. Austrian propaganda portrayed war nurses as heroines, and at least part of the public perceived them as a personification of motherly care and love which could be compared with the sacrifices of the soldiers. However, war nurses also represented modern women who successfully avoided social control and headed towards imminent danger in the battlefield. In the public doubts about their morality emerged, as nurses had direct contact with soldiers and were especially close to doctors. With their presence they invaded the dichotomy between public/battlefront-private/home front. The image of war nurses clearly reveals the awkward relationships between the attitudes to war and women as well as the rapidly changing values in times of war.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • dcterms:contributor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
      • Borut Praper (prev.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:38175
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf