»Militarizacija materinstva« – ženski »naravni poklic«in vélika vojna

Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2015
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino
Soavtor(ji): Jure Gašparič (gl. ur.), Bojana Samarin (lekt.), Borut Praper (prev.)


  • Podroben opis
    Prispevek s pomočjo publicistike, zakonodaje, spomenic in propagandnega gradiva predstavlja, kako so posamezni akterji na Slovenskem v času prve svetovne vojne naslavljali matere, ter če se tudi pri njih kaže fenomen »militarizacije materinstva«, ki je bil značilen za druge evropske države. V kontekstu diskurzivne »militarizacije materinstva« analizira načine tvorbe ženske (nacionalne) identitete. Odgovoriti poskuša na vprašanje, katere (patriotične) dolžnosti so nalagali ženski kot materi, npr. če so se zaradi zniževanja rojstev v tem času tudi pri nas pojavljale pronatalistične pobude, predvsem takšne, ki so se zavzemale za socialno in zdravstveno zaščito (nezakonskih) mater in otrok. V nadaljevanju analizira poglede na vzgojno delo mater v času, ko je bilo to zaradi odsotnosti očetov, nerednega pouka in težkih vojnih razmer še toliko težje. Hkrati obravnava reprezentacije ženske kot žalujoče matere ob smrti sina − vojaka. V tem kontekstu ugotavlja, da je bil v času vojne tudi v slovenskem tisku pogost motiv žalujoče, a hrabre in ponosne matere. V posebnem poglavju predstavi tudi poglede ženskih avtoric na tematiko materinstva.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/38174
    • dcterms:title
      • »Militarizacija materinstva« – ženski »naravni poklic«in vélika vojna
    • dcterms:creator
      • Ana Cergol Paradiž
    • dcterms:subject
      • materinstvo
      • rodnost
      • vzgoja
      • otroci
      • ženske
      • motherhood
      • fertility
      • education
      • children
      • women
    • dcterms:description
      • Prispevek s pomočjo publicistike, zakonodaje, spomenic in propagandnega gradiva predstavlja, kako so posamezni akterji na Slovenskem v času prve svetovne vojne naslavljali matere, ter če se tudi pri njih kaže fenomen »militarizacije materinstva«, ki je bil značilen za druge evropske države. V kontekstu diskurzivne »militarizacije materinstva« analizira načine tvorbe ženske (nacionalne) identitete. Odgovoriti poskuša na vprašanje, katere (patriotične) dolžnosti so nalagali ženski kot materi, npr. če so se zaradi zniževanja rojstev v tem času tudi pri nas pojavljale pronatalistične pobude, predvsem takšne, ki so se zavzemale za socialno in zdravstveno zaščito (nezakonskih) mater in otrok. V nadaljevanju analizira poglede na vzgojno delo mater v času, ko je bilo to zaradi odsotnosti očetov, nerednega pouka in težkih vojnih razmer še toliko težje. Hkrati obravnava reprezentacije ženske kot žalujoče matere ob smrti sina − vojaka. V tem kontekstu ugotavlja, da je bil v času vojne tudi v slovenskem tisku pogost motiv žalujoče, a hrabre in ponosne matere. V posebnem poglavju predstavi tudi poglede ženskih avtoric na tematiko materinstva.
      • With the help of publications, legislation, memoranda and promotional materials, this article explores how various protagonists in the Slovenian-speaking territory during World War I addressed mothers, and whether the phenomenon of the "militarisation of motherhood", typical of other European countries, was also apparent in their case. In the context of the "militarisation of motherhood" discourse, the article analyses the ways of how the female (national) identity was formed. It attempts to answer the question of what (patriotic) duties were imposed on women as mothers – for example, whether as a result of the declining birth rates at that time pronatalist incentives took place in Slovenia as well, especially the ones advocating the social and health protection of (illegitimate) mothers and children. The article also analyses the views on upbringing at the time when this task was, due to the absence of fathers, irregular school education and difficult war situation, even more challenging. At the same time the article studies the representation of women as mothers mourning the deaths of their sons-soldiers. In this context it establishes that during the war the motif of a mourning, but brave and proud mother was frequent also in the Slovenian press. A separate chapter presents the views of female authors on the topic of motherhood.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • dcterms:contributor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
      • Borut Praper (prev.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:38174
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf