Nehvaležno je primerjati podobna zgodovinska "dejanja", kar revolucija nedvomno je. Konkretno gre za dve revoluciji v dveh različnih državah, v Rusiji in v Jugoslaviji, v dveh različnih obdobjih. Gre za enaka pojava, izvedena z istim namenom, v različnih okoliščinah in različnih oblikah. Dvajseto stoletje je poleg stoletja svetovnih vojn tudi stoletje proletarskih revolucij. Vsekakor izstopata dve, prva v Rusiji in druga v Jugoslaviji. Obe sta bili povezani z vojno oziroma jima je vojna omogočila možnost izvedbe. Obe socialistični revoluciji, nastali v različnih zgodovinskih, družbenih in političnih pa tudi vojaških pogojih, z različnimi izhodišči in povodi, vendar z istim namenom – osvojiti oblast in spremeniti družbene odnose, sta bili uspešni. Izhajali sta iz iste ideološke osnove, med njima je bilo tudi nekaj stičnih točk, predvsem pa so bile razlike. To je vplivalo na različnost v izvedbi revolucije, razumljene ozko ali širše kot celoten družbeni proces. V primeru jugoslovanske socialistične revolucije gre sicer za "ponovitev" ruske boljševiške revolucije, nikakor pa ne gre za posnemanje. Jugoslovanskim revolucionarjem je bila boljševiška revolucija vsekakor vzor, ne pa vzorec, pa čeprav so nemalokrat želeli "prenesti" marsikaj iz izkušenj te revolucije v jugoslovanske razmere. Zato je bila jugoslovanska revolucija, ki se je zgodila v času vojne, v pogojih okupacije in odpora proti okupatorjem, povsem različna v izvedbi, kot je bila boljševiška revolucija v Rusiji. Bilo pa je precej posnemanja, kar se ni izkazalo za uspešno. Kljub dejstvu, da so se jugoslovanski komunisti glede svoje socialistične revolucije opirali na teorijo marksizma, glede oblasti predvsem na nauke in prakso njegove "oblastne" realizacije v Rusiji, je težko določiti, kaj je tisto, čemur bi lahko rekli prelomni trenutek v izvedbi revolucije. V jugoslovanski socialistični revoluciji enostavno ni bilo takšnega dogodka, kot je bil v Rusiji strel s križarke Aurora in boljševiški "puč" z "naskokom" na Zimski dvorec. Razmere, pa tudi razmerja so bila v jugoslovanski revoluciji drugačna, drugačni so bili pogoji pa tudi razlogi. Kateri dogodek v jugoslovanski revoluciji je mogoče označiti za prelomen in odločilen za revolucijo? Kaj je jugoslovanski "zimski dvorec"? AVNOJ, ko se je razglasil za oblastni organ in odvzel pravico jugoslovanski vladi v begunstvu, da zastopa državo, je mogoče razumeti kot dejanje osvojitve oblasti. Ni pa to bila "čista" komunistična oblast. AVNOJ je bil sicer revolucionarni organ, ki pa je imel nalogo biti prvenstveno državotvoren. Bil je bolj organ nacionalne kot razredne revolucije. Z njim je povezana bistvena sprememba, ki jo je izvedla jugoslovanska revolucija v času vojne. To je bila sprememba v organiziranosti države. AVNOJ je na osnovi pravice do samoodločbe naroda v Jugoslaviji vzpostavil federativnost. Z oktobrsko revolucijo v Rusiji so povezane tudi t. i. "aprilske teze" glede etapnosti socialistične revolucije. Pri jugoslovanski socialistični revoluciji je bila etapnost vsekakor aktualna, manj pa prisotna in vidna. Jugoslovanska socialistična revolucija je bila dvostopenjska, vendar pada t. i. druga, tj. razredna etapa večinoma v povojni čas. Druga faza se je v jugoslovanski revoluciji začela s t. i. lastniško revolucijo, s spreminjanjem lastništva nad t. i. proizvajalnimi sredstvi ob koncu in po koncu vojne. V jugoslovanski socialistični revoluciji, če gledamo le njen politični del, torej osvojitev oblasti, je ta potekala postopoma in ne hipno. V Jugoslaviji v pogojih druge svetovne vojne ni bilo klasične meščansko demokratične revolucije niti klasične proletarske, socialistične. Glede povojnega razvoja jugoslovanskega socializma, v letih kopiranja vsega, kar je nastalo v Sovjetski zvezi, se je o tem mogoče vprašati v zvezi z uvajanjem boljševiške gospodarske prakse, vojnega komunizma in nepa, pa tudi naslednje stopnje, tj. kolektivizacije. V prvem obdobju jugoslovanskega socializma je bilo kar nekaj značilnosti boljševističnega vojnega komunizma, hkrati pa je bilo opaziti tudi posamezne značilnosti nepa. Teh je bilo sicer manj kot so bile značilne za vojni komunizem. V istem času so uvajali tudi kolektivizacijo v kmetijstvu, ki je bila med najbolj značilnimi pojavi Stalinove politike pri uvajanju socializma. K revoluciji spada tudi reakcija nanjo, protirevolucija, kar ima značaj državljanske vojne. V Jugoslaviji državljanska vojna ni bila "čisti" spopad med politično različnima stranema, revolucionarno in njej nasprotno, kajti protirevolucionarna stran se je zatekla po vojaško pomoč k okupatorju. Je kolaborirala, odkrito ali zakrito. V državljanski vojni je šlo za razredni spopad za oblast. Za državljansko vojno v Jugoslaviji je bil okupator in z njim povezana kolaboracija "lepotna napaka", ki ji je jemala prepričljivost, medtem ko je v Rusiji državljanska vojna potekala v bolj "čisti" obliki. V zvezi z revolucijo kot tudi njenim nasprotjem je tudi vprašanje nasilja v revoluciji in v protirevoluciji. Gre za t. i. revolucionarni teror, pri čemer ni nasilje že samo po sebi revolucija.