Predogledna slika

Statistical Nation-Building in Civil Croatia and Slavonia during the Second Half of 19th Century

Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Ključne besede: identitete, Hrvaška, identities, Croatia
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Rok Stergar (moderator)
Zbirka: Panel 6


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37983
    • dcterms:title
      • Statistical Nation-Building in Civil Croatia and Slavonia during the Second Half of 19th Century
    • dcterms:alternative
      • Statistična gradnja nacije v civilni Hrvaški in Slavoniji v drugi polovici 19. stoletja
    • dcterms:creator
      • Nikola Tomašegović
    • dcterms:subject
      • identitete
      • Hrvaška
      • identities
      • Croatia
    • dcterms:description
      • The underlying premise of this paper, as was put forth by authors such as Michel Foucault, Ian Hacking and Theodore Porter, is that statistics must not be viewed simply as a descriptive scientific discipline, but (also) as a performative activity, a form of knowledge-power, or as constituting a certain governmental rationality. In this paper I wish to explore the performative role of statistics in nation-building in Civil Croatia and Slavonia during the second half of the 19th century. This will be done through the analysis of texts written by prominent Croatian statisticians such as Petar Matković, Milovan Zoričić and Fran Vrbanić, but also by examining the theoretical positions of leading Austrian statisticians who laid the groundwork for Austrian ethnographic statistics and statistics of nationalities, most notably Karl Czoernig. Practices of census taking which were undertaken in different times by various statistical offices, central and peripheral, will also be examined. This approach aims at underlining contrasting nation-building efforts, as well as ambivalences present in them. While the central statistical office in Vienna – especially within the nexus of neoabsolutist politics – aimed at deconstructing the emerging peripheral national identities, the nascent Croatian statistics, on the other hand, tried to turn around these efforts by formulating two diverging conceptions: one based on affirming the Croatian national denominator and the other rooted in Yugoslav ideology. All this points to a close connection of statistics and politics, whether central-imperial or peripheral-national. The development of statistics in the periphery can thus be seen as an imperial centralizing tool, but also as a resource for formulating peripheral national counter-politics.
      • Izhodiščna podmena tega prispevka je, da – kot so med drugim poudarili Michael Foucault, Ian Hacking in Theodor Porter – statistike preprosto ne gre razumeti kot zgolj deskriptivne znanstvene discipline, ampak (tudi) kot performativno dejavnost v smislu vednost-oblast, oziroma kot način vzpostavljanja državne racionalnosti. V svojem prispevku želim raziskati performativno vlogo statistike v izgradnji nacije v Civilni Hrvaški in Slavoniji v drugi polovici 19. stoletja. Tega se bom lotil z analizo tekstov priznanih hrvaških statistikov Petra Matkovića, Milovana Zoričića in Frana Vrbanić, pa tudi s pregledom teoretičnih stališč vodilnih avstrijskih statistikov, še posebej Karla Czoeringa, ki so vzpostavili temelje avstrijske etnografske in nacionalne statistike. Prav tako bom pregledal tudi prakse popisovanja prebivalstva, ki so jih v različnih obdobjih izvajali različni uradi, tako centralni kot lokalni. S tem pristopom želim podčrtati različna prizadevanja za izgradnjo nacije, kakor tudi dvomnosti, ki so bile prisotne pri tovrstnih prizadevanjih. Medtem ko je osrednji statistični urad na Dunaju (predvsem v času neoabsolutizma) želel dekonstruirati porajajoče se periferne nacionalne identitete, so nastajajoče hrvaške statistike poskušale, prav obratno, zavreti tovrstna prizadevanja. Na ta način sta se oblikovala dva razhajajoča se koncepta: prvi je temeljil na težnji po uveljavitvi hrvaškega nacionalnega označevalca, medtem ko je drugi koreninil v jugoslovanski ideologiji. Ta dejstva kažejo na tesno prepletenost statistike in politike, bodisi osrednje imperialne bodisi periferno nacionalne. Razvoj statistike na obrobju je v tem smislu mogoče razumeti kot orodje centralizacije in hkrati kot vir za vzpostavitev periferne nacionalne proti-politike.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Panel 6
    • dcterms:contributor
      • Rok Stergar (moderator)
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:37983
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf