Predogledna slika

Family Networks and “Generation Key” in the Renewed Approaches of Social Questioning of the Slovak Elite at the Beginning of the 20th Century

Avtor(ji): Boisserie, Etienne
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Ključne besede: identitete, Slovaška, identities, Slovakia
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Rok Stergar (moderator)
Zbirka: Panel 6


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37982
    • dcterms:title
      • Family Networks and “Generation Key” in the Renewed Approaches of Social Questioning of the Slovak Elite at the Beginning of the 20th Century
    • dcterms:alternative
      • Družinska omrežja in »generacijski ključ« prenovljenih pristopov k družbenemu preizpraševanju slovaške elite na začetku 20 stoletja.
    • dcterms:creator
      • Etienne Boisserie
    • dcterms:subject
      • identitete
      • Slovaška
      • identities
      • Slovakia
    • dcterms:description
      • Until the 1890’s, most of the public affairs surrounding the Slovak elites were dealt from the small town of Turčianský Sväty Martin in the Turiec County and based on a long-lasting program elaborated in 1861 that – in a classical approach from the late 1840’s – mainly focused on language and national individuality of the Slovaks vis-à-vis both Hungarians and Czechs. From the early 1900s onwards, a generation-turn happened, that deeply modified the main axis of public and social activities of the educated Slovak milieu. This evolution coincides with and is influenced by foreign experiences they personally observed during their studies in the Empire – and in the Czech Lands especially – or abroad. It is also based on long-standing family ties and alliances, dynamic local/regional solidarities and vicinities. We shall study how and to what extent those factors deeply renewed the approach of social questioning in the mostly Slovak-speaking Counties of the Kingdom of Hungary during the first decade of the 20th century. We will approach this question mainly through what is generally called “Small social work” which implies three types of long-standing actions that lasted up to the eve of WW1: Peasants Conference and organization of rural cooperatives networks, special care for instruction that implies an in-depth work, wide-range of conferences, booklets, reviews spreading new knowledge and popular instruction. To deal with those questions, our paper will be mostly based on the personal archives and correspondences of the main organizers of those networks, so as their public speeches and publications. We shall underline their aims, reflexion on tools and actions, the problems they are facing and the importance of this network construction in a mid-term perspective.
      • Do devetdesetih let 19. stoletja je večina javnih zadev, ki so se nanašale na slovaško elito, imela izvor v majhnem mestu Turčianský Sväty Martin v županiji Turiec in pri tem temeljila na dlje časa trajajočem programu, ki je bil oblikovan v letu 1861 in se je – v značilnem pristopu iz poznih štiridesetih let 19. stoletja – osredotočal na jezikovno in nacionalno posebnost Slovakov v odnosu do Čehov in Madžarov. V začetku 20. stoletja pride do zamenjave generacij, ta zamenjava pa korenito spremeni osrednjo ost javnih in družbenih aktivnosti skupnosti izobraženih Slovakov. Tovrstna evolucija sovpada in je obenem tudi pod vplivom tujih izkušenj, s katerimi se je imela ta generacija priložnost soočiti v času študija na habsburških univerzah (še zlasti v čeških deželah) oziroma v tujini. Prav tako je temeljila na dolgotrajnih družinskih vezeh in zavezništvih ter dinamični lokalni oziroma regionalni solidarnosti. V prispevku bomo preučili, kako in do kakšne mere so ti dejavniki korenito vplivali na znatno prenovo pristopov druž- benega spraševanja v večinsko slovaško govorečih županijah Ogrske v prvem desetletju 20. stoletja. Vprašanjem so bomo približali predvsem preko tega, kar se v splošnem imenuje „malo družbeno delo“, ki predpostavlja tri tipe dolgoročnih ukrepov, ki so trajali do začetka prve svetovne vojne: kmečke konference in organizacija podeželske mreže zadrug; posebna skrb za pouk; širok spekter konferenc, knjižic, revij, ki širijo novo znanje in podpirajo izobraževanje ljudstva. Naš prispevek bo pri obravnavanju teh vprašanj povečini temeljil na osebnih arhivih in korespondencah glavnih organizatorjev teh omrežij, kot tudi na njihovih javnih govorih in publikacijah. Poudarili bomo njihove namere, refleksijo o sredstvih in delovanju, problemih s katerimi so se soočali, in pomembnostjo teh omrežij v srednjeročni perspektivi.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Panel 6
    • dcterms:contributor
      • Rok Stergar (moderator)
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:37982
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf