Predogledna slika

Country for Nationalists? State- and Nation-Building in Post-Habsburg Interwar Istria

Avtor(ji): Bresciani, Marco
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Ključne besede: identitete, Istra, identities, Istria
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Borut Klabjan (moderator)
Zbirka: Identities in Transition (Panel 5)


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37980
    • dcterms:title
      • Country for Nationalists? State- and Nation-Building in Post-Habsburg Interwar Istria
    • dcterms:alternative
      • Dežela za nacionaliste? Izgradnja države in naroda v »posthabsburški« Istri v času med svetovnima vojnama
    • dcterms:creator
      • Marco Bresciani
    • dcterms:subject
      • identitete
      • Istra
      • identities
      • Istria
    • dcterms:description
      • Post-1918 Istria is often understood as a land divided between well-defined national communities (Italian, Slovenian, and Croatian). Within this nationally-focused perspective, the Habsburg Empire represented the hotbed of nationalism, which inevitably brought to the post-war triumph of the Italian and Yugoslav nation states. Obviously, nationalist conflicts and movements did matter in the post-1918 turmoils, in the subsequent establishment of the Italian state (after the annexation in 1920), and under the Fascist regime (since 1922). However, I aim at offering a generally reframed overview of interwar Istria, starting from the obstacles and difficulties opposing to both the Italian nation- and state-building. Far from merely conceiving Fascism as a radical expression of the Italian nationalism and of its long-term strength, I will focus on its pathbreaking novelty and its fundamental ambiguity towards “the state” and “the nation” within the interwar contingencies. As a matter of fact, the Fascist movement and regime tried to build on the multiple forms of “indifference” to the state and to nation (sometimes to politics as such) and to re-shape them into their dynamic political project of power. I thus will: 1) pay attention to the situational cluster of political and social reasons for the post-war conflicts; 2) analyse the efforts in establishing new forms of loyalty through threatened or real violence and their deceptive outcomes in the Fascists’ eyes; 3) reconsider part of the process of Slovenian and Croatian identification as an unattended consequence of the Fascist pressure on the Istrian countryside. This paper will present some results from archival researches mostly carried out in the State Archive of Pazin and in the State Archive of Ljubljana, and based on the documents coming from the former Italian administration of the region.
      • Istra po letu 1918 je pogosto razumljena kot dežela, razdeljena med dobro oblikovane nacionalne skupine (Italijani, Slovenci in Hrvati). V okviru tovrstne nacionalno osredinjene perspektive je habsburško cesarstvo razumljeno kot leglo nacionalizma, kar je neizogibno privedlo do povojnega zmagoslavja italijanske in jugoslovanske nacionalne države. Seveda so bili nacionalni konflikti in gibanja pomemben del povojnega nemira po ustanovitvi italijanske države (po aneksiji v letu 1920) in pod fašističnim režimom (po letu 1922). A kljub temu bi želel ponuditi na novo uokvirjen pogled na medvojno Istro in pri tem za izhodišče vzeti prepreke in težave, ki so stale na poti izgradnje italijanske države in italijanskega naroda. Ne želim predstaviti fašizma le kot radikalnega izraza italijanskega nacionalizma in njegove dolgoročne sile, ampak se bom osredotočil na njegovo novodobno in korenito dvoumnost v odnosu do »države« in »naroda« v okviru medvojnih okoliščin. Pravzaprav sta fašistično gibanje in režim poskušala graditi na različnih oblikah indiferentnosti do države in naroda (včasih tudi do politike kot take) in jih preoblikovati v lasten dinamičen političen projekt moči, zato bom: 1) pozornost posvetil pozornost situacijskemu naboru političnih in družbenih vzrokov za povojne konflikte; 2) analiziral poizkuse vzpostavitve novih oblik lojalnosti preko grožnje z nasiljem ali dejanskega nasilja, kakor tudi njihove varljive rezultate v očeh fašistov; 3) ponovno pretehtal proces slovenske in hrvaške identifikacije kot nehotene posledice fašističnega pritiska na istrsko podeželje. Prispevek bo prikazal nekatere rezultate arhivskega raziskovanja v Državnem arhivu v Pazinu in Arhivu Republike Slovenije in temeljil na dokumentih italijanske uprave.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Identities in Transition (Panel 5)
    • dcterms:contributor
      • Borut Klabjan (moderator)
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:37980
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf