logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

Being Modern Christian and Worker in the Czechoslovak National State 1918-1938


Soavtor(ji):Tanja Petrović (mod.)
Leto:2017
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Zbirk(e):Peasants, Professionals, Workers (Panel 4)
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorjev Martin Jemelka, Jakub Štofaník je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (3)
Ime:Book_of_abstracts.pdf
Velikost:2.32MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Ime:Povzetki.pdf
Velikost:2.32MB
Format:application/pdf
Opis
Razglasitev Češkoslovaške oktobra 1918 ni povzročila revolucionarnih sprememb zgolj v političnem, socialnem in ekonomskem, ampak tudi v verskem življenju države. Štirinajst mesecev kasneje je bila ustanovljena nova češkoslovaška nacionalna cerkev, ki je združevala nacionalno orientiranost, gibanje reformiranih klerikov, husitsko tradicijo in protest zoper katoliško Cerkev. Država je novoustanovljeno cerkev podpirala, v njej je namreč videla primerno izbiro za dobrega če- škoslovaškega državljana. Obenem je ustanovitev nove cerkve povzročila nasilno množično spreobračanje in številne lokalne spore. Prispevek se bo osredotočal na verske in nacionalne identifikacije in njihova spreminjanja v ostravski regiji, tj. v industrijskem območju (središču češkoslovaške težke industrije) na etnični meji in obenem talilnem loncu različnih nacionalnosti (Čehov, Poljakov, Nemcev in Judov). Analizirala bova odnose med razredom, versko in nacionalno identifikacijo delavcev. Poskušala bova razjasniti psotopek spreobrnitve in motive zanjo, kakor tudi družbene vloge, ki so jih imele. Poseben poudarek bo namenjen spreobrnitvam med delavsko populacijo v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. V najini analizi bova izhajala iz konverzijskih zapisnikov in popisov iz 1921 in 1931.
Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37976
    • naslov
      • Being Modern Christian and Worker in the Czechoslovak National State 1918-1938
    • ustvarjalec
      • Martin Jemelka
      • Jakub Štofaník
    • soavtor
      • Tanja Petrović (mod.)
    • predmet
      • identitete
      • Češkoslovaška
      • identities
      • Czechoslovakia
    • opis
      • Proclamation of new Czechoslovak state in October 1918 brought revolutionary changes not only to the political, social or economic but also to the religious life of the country. New Czechoslovak national church created fourteen months later combined national orientation, reformed clerical movement, Hussite tradition and protest against Catholic Church. The newly established Church received support from state authorities and was seen as a proper option for good Czechoslovak citizen. In the same time, it produced a violent conversion movement and many local conflicts. The paper will focus on the workers religious and national identification and changes in Ostrava region – an industrial area (centre of Czechoslovak heavy industry) situated on the ethnic borderline and in the melting pot of many nationalities (Czech, Poles, Germans and Jews). It will analyse the interactions between class, religious and national identification of workers. We will try to clarify the procedure and motivations of conversions between different churches and its social roles. Special attention will be paid to the conversions among working class population in 1920s and 1930s. As a basis for this analysis we will use the conversions protocols and census documents from 1921 and 1931.
      • Razglasitev Češkoslovaške oktobra 1918 ni povzročila revolucionarnih sprememb zgolj v političnem, socialnem in ekonomskem, ampak tudi v verskem življenju države. Štirinajst mesecev kasneje je bila ustanovljena nova češkoslovaška nacionalna cerkev, ki je združevala nacionalno orientiranost, gibanje reformiranih klerikov, husitsko tradicijo in protest zoper katoliško Cerkev. Država je novoustanovljeno cerkev podpirala, v njej je namreč videla primerno izbiro za dobrega če- škoslovaškega državljana. Obenem je ustanovitev nove cerkve povzročila nasilno množično spreobračanje in številne lokalne spore. Prispevek se bo osredotočal na verske in nacionalne identifikacije in njihova spreminjanja v ostravski regiji, tj. v industrijskem območju (središču češkoslovaške težke industrije) na etnični meji in obenem talilnem loncu različnih nacionalnosti (Čehov, Poljakov, Nemcev in Judov). Analizirala bova odnose med razredom, versko in nacionalno identifikacijo delavcev. Poskušala bova razjasniti psotopek spreobrnitve in motive zanjo, kakor tudi družbene vloge, ki so jih imele. Poseben poudarek bo namenjen spreobrnitvam med delavsko populacijo v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. V najini analizi bova izhajala iz konverzijskih zapisnikov in popisov iz 1921 in 1931.
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
      • Inštitut za novejšo zgodovino
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije
    • zbirka
      • Peasants, Professionals, Workers (Panel 4)
    • datum
      • 2017
      • 21. 04. 2017
    • tip
      • video
    • jezik
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd