Predogledna slika

Identification in the Danube Empire: Shaping Riverine Transformations in the Late Habsburg State

Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Video
Leto: 2017
Založnik(i): Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Jure Gašparič (moderator)
Zbirka: Imperial, National, Non-National (Panel 2)


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/37965
    • dcterms:title
      • Identification in the Danube Empire: Shaping Riverine Transformations in the Late Habsburg State
    • dcterms:alternative
      • Identifikacija v podonavski monarhiji: oblikovanje obrežnih transformacij v pozni habsburški državi
    • dcterms:creator
      • Robert Shields Mevissen
    • dcterms:subject
      • identifikacija
      • habsburško cesarstvo
      • identification
      • Habsburg empire
    • dcterms:description
      • After the First World War, historians helped shape the narrative that national identities were monolithic, liberal and modern, and they castigated the Habsburg Empire as a “prison of nations.” These historical narratives argued that the state’s multinational nature caused illiberal governance, social disunity, economic backwardness, and divisive politics, all leading to the Empire’s unsurprising collapse in 1918. Since the 1970s, historians have revived the Empire’s reputation, revealing hitherto unexplored areas of non-national connection and unity; economic dependencies, imperial patriotism, regional identities, multilingual loyalties, and supranational associations. The focus on social and political developments in the Empire’s last half century has, however, neglected largescale environmental transformations occurring in the Empire at the same time, thereby missing the groups, which emerged to shape and debate the scope of these geo-physical changes. The monarchy, imperial bureaucrats and engineers, provincial diets and municipal councils spent millions of guldens regulating the Danube in Austria and Hungary, to make it suitable for largescale navigation and to make it safe to live along. In the mid to late nineteenth century, different associations, commercial enterprises, aristocrats, and elected officials mobilized to shape these transformations, advocating for interventions, which would promote their particular interests. The Danube thus became a space where a transnational network of actors engaged with local, provincial and imperial authorities to pursue the construction of ‘Danube Empire’ they envisioned. The authorities, for their part, continuously expressed hope to find solutions, which would promote the ‘common good.’ Using newspaper reports, commercial and associational reports and meetings, petitions and governmental memos and minutes, my work reveals how Hungarian and Austrian authorities negotiated at times divergent interests along the river with different groups who identified the Danube as a source for their socio-economic livelihood and well-being.
      • Po koncu prve svetovne vojne so zgodovinarji prispevali k oblikovanju pripovedi o tem, da so nacionalne identitete monolitne, liberalne in moderne. Obenem so Habsburški monarhiji očitali, da naj bi bila »ječa narodov«. Tovrstne zgodovinopisne pripovedi so trdile, da je večnarodni značaj države imel za posledico neliberalno obliko vladanja, družbeno neenotnost, ekonomsko zaostalost in razdiralno obliko politike, kar je vse vodilo k nepresenetljivemu propadu cesarstva leta 1918. Od sedemdesetih let 20. stoletja naprej so zgodovinarji obudili ugled cesarstva, razkrili dotlej neraziskana področja nenacionalnih povezav in enotnosti, ekonomskih odvisnosti, monarhičnega patriotizma, deželnih identitet, večjezikovnih lojalnosti in nadnacionalnih združenj. Vendar pa so bile ob tem osredotočanju na družbeni in politični napredek monarhije, kar je vse bilo značilno za zgodovinopisje v preteklega pol stoletja, zanemarjene obsežne okoljske transformacije, do katerih je prišlo v monarhiji v istem obdobju. S tem so bile zapostavljene skupine, ki so v tem času razpravljale o obsegu tovrstnih geofizikalnih sprememb. Monarhija, cesarski uradniki in inženirji, deželni zbori in občine so porabile milijone goldinarjev za regulacijo Donave v Avstriji in na Ogrskem, vse to z namenom, da bi jo naredile primerno za obsežni promet in varno za bivanje vzdolž njene struge. Od srede 19. stoletja naprej so se aktivirala različna združenja, podjetja, aristokrati in izvoljeni uradniki, ki so želeli prispevati k tem preobrazbam in promovirati posege, ki bi zadovoljevali njihove posebne interese. Donava je s tem postala prostor nadnacionalnih mrež udeležencev, ki so se soočali z lokalnimi, deželnimi in cesarskimi oblastmi v prizadevanjih po udejanjenju svojih vizij »podonavskega imperija«. Oblasti pa so nepretrgoma izražale željo po najdevanju rešitev, ki bi promovirale »skupno dobro«. Na osnovi časopisnih, trgovskih in društvenih poročil, zborovanj, peticij ter uradnih memorandumov in zapisnikov bom v prispevku prikazal, kako so ogrske in avstrijske oblasti usklajevale občasno različne interese vzdolž reke z različnimi skupinami, ki so prepoznavale Donavo kot vir njihove družbenoekonomskega preživetja in blaginje.
    • dcterms:publisher
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Imperial, National, Non-National (Panel 2)
    • dcterms:contributor
      • Jure Gašparič (moderator)
    • dcterms:type
      • Moving Image
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:37965
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf