logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

When the Slovenes Encountered the Slovenes: Ethnic Boundaries and the Process of Nationalisation in Prekmurje after the Dissolution of Austria-Hungary


Avtor(ji):Jernej Kosi
Soavtor(ji):Marko Zajc (mod.)
Leto:2017
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft, Wien, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Zbirk(e):Before the Nations, Beyond the Nations (Panel 1)
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jernej Kosi je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (3)
Ime:Book_of_abstracts.pdf
Velikost:2.32MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Ime:Povzetki.pdf
Velikost:2.32MB
Format:application/pdf
Opis
V 19. stoletju je nekaj jezikoslovcev in etnografov oblikovalo in nato začelo razširjati zamisel, da bi bilo treba zahodna področja Kraljevine Ogrske razumeti kot ozemlje, ki ga poseljuje prebivalstvo, za katero je značilno, da govori poseben slovanski jezik – slovenski jezik. Na začetku 19. stoletja je bila zamisel najprej formulirana kot jezikoslovna trditev, in sicer v raziskavah znamenitega jezikoslovca Jerneja Kopitarja. Kopitarjeva zamisel slovenske jezikovne skupnosti je v prvi polovici 19. stoletja začela krožiti med pripadniki izobraženih slojev in sčasoma pridobila vplivne podpornike. Sočasno s političnimi, družbenimi in kulturnimi uspehi slovenskega nacionalnega gibanja v avstrijskih dednih deželah, pa se je večalo tudi vedenje o pripadnikih slovenskega naroda, ki da naj naj bi živeli na drugem bregu Mure, tj. na ogrski strani (meje). S trianonskim sporazumom (1920) so »velike sile« predale zahodne ogrske predele na novo vzpostavljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenski nacionalni aktivisti so to odločitev razumeli kot priključitev dotlej neodrešenih rojakov, ki jim je bilo po tisoč letih madžarskega madžarskega podložništva končno dovoljena združitev s preostalimi »brati« v na novo oblikovani politični entiteti. Vendar pa se je kmalu pokazalo, da se socialna in kulturna realnost pokrajine, ki je bila sedaj tudi uradno poznana pod imenom Prekmurje, ne sklada v celoti z etnolingvističnimi podmenami slovenskih nacionalnih aktivistov. Uradniki, ki so bili v Prekmurje poslani iz Ljubljane, so kmalu spoznali, da številni slovensko govoreči prebivalci v Prekmurju uporabljajo knjižni jezik, ki ga sami opredeljujejo kot slovenskega. Vendar pa njihova slovenščina ni bila enaka kot tista, ki so jo uporabljali prihajajoči uradniki. Obenem domačini jezika prišlekov niso imeli za slovenskega. Še več, uradniki so kmalu spoznali, da so prebivalci Prekmurja sicer same sebe razumeli kot Slovence, a ne na način, kot so uradniki verjeli, da bi se morali. Lokalno prebivalstvo je slovenske uradnike, ki so prihajali v Prekmurje, opredeljevali kot Slavce in ne kot Slovence.
Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37961
    • naslov
      • When the Slovenes Encountered the Slovenes: Ethnic Boundaries and the Process of Nationalisation in Prekmurje after the Dissolution of Austria-Hungary
      • Ko so se Slovenci srečali s Slovenci: etnične meje in proces nacionalizacije na področju Prekmurja po razpadu Avstro-Ogrske
    • ustvarjalec
      • Jernej Kosi
    • soavtor
      • Marko Zajc (mod.)
    • predmet
      • identitete
      • Prekmurje
      • identities
      • Prekmurje
    • opis
      • In the 19th century, several linguists and ethnographers constructed and then began to disseminate the idea, that the western parts of the Kingdom of Hungary should actually be comprehended as a territory inhabited by people, who speak a specific Slavic language – the Slovene language. Chronologically speaking, it all started in the first decades of the 19th century as a linguistic proposition formulated by a famous linguist Jernej Kopitar (1780–1844). In the first half of the 19th century, Kopitar’s idea of Slovene language community began to circulate among members of educated elite and gradually gained influential supporters. Simultaneously with the political, social and cultural successes of the Slovene national movement in Austrian Hereditary Lands, also the ethnographical knowledge about the members of Slovene nation, who supposedly live across the Mura river, on the Hungarian side (of the border), began to build up. With the Treaty of Trianon (1920) “the great powers” decided to hand the western Hungarian region to the newly established Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes. Slovene national activists interpreted decision as an annexation of the finally redeemed compatriots, who after 1000 years of life under Hungarian serfdom had been allowed to unite with their “brothers” in the newly established political entity. However, as it soon came to the fore, the social and cultural reality of the region that was now officially recognized under its new name “Prekmurje”, did not quite correspond to the ethnolinguistic premises of Slovene national activists. The officials who had been sent there from Ljubljana, very soon became aware of the fact that many Slovene speaking locals in Prekmurje were actually able to use a written language that they themselves recognised as Slovene. Yet, their Slovene was neither the same as the one the officials used, nor did the locals recognize the language of the officials as Slovene. On the top of that, the officials soon found out that the inhabitants of Prekmurje do in fact recognise themselves as Slovenes, but not in the way the officials expected they should. The local inhabitants called the Slovene officials that were sent to the region as “Slavs” or “Slavci”, and not as Slovenes (“Slovenci”).
      • V 19. stoletju je nekaj jezikoslovcev in etnografov oblikovalo in nato začelo razširjati zamisel, da bi bilo treba zahodna področja Kraljevine Ogrske razumeti kot ozemlje, ki ga poseljuje prebivalstvo, za katero je značilno, da govori poseben slovanski jezik – slovenski jezik. Na začetku 19. stoletja je bila zamisel najprej formulirana kot jezikoslovna trditev, in sicer v raziskavah znamenitega jezikoslovca Jerneja Kopitarja. Kopitarjeva zamisel slovenske jezikovne skupnosti je v prvi polovici 19. stoletja začela krožiti med pripadniki izobraženih slojev in sčasoma pridobila vplivne podpornike. Sočasno s političnimi, družbenimi in kulturnimi uspehi slovenskega nacionalnega gibanja v avstrijskih dednih deželah, pa se je večalo tudi vedenje o pripadnikih slovenskega naroda, ki da naj naj bi živeli na drugem bregu Mure, tj. na ogrski strani (meje). S trianonskim sporazumom (1920) so »velike sile« predale zahodne ogrske predele na novo vzpostavljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenski nacionalni aktivisti so to odločitev razumeli kot priključitev dotlej neodrešenih rojakov, ki jim je bilo po tisoč letih madžarskega madžarskega podložništva končno dovoljena združitev s preostalimi »brati« v na novo oblikovani politični entiteti. Vendar pa se je kmalu pokazalo, da se socialna in kulturna realnost pokrajine, ki je bila sedaj tudi uradno poznana pod imenom Prekmurje, ne sklada v celoti z etnolingvističnimi podmenami slovenskih nacionalnih aktivistov. Uradniki, ki so bili v Prekmurje poslani iz Ljubljane, so kmalu spoznali, da številni slovensko govoreči prebivalci v Prekmurju uporabljajo knjižni jezik, ki ga sami opredeljujejo kot slovenskega. Vendar pa njihova slovenščina ni bila enaka kot tista, ki so jo uporabljali prihajajoči uradniki. Obenem domačini jezika prišlekov niso imeli za slovenskega. Še več, uradniki so kmalu spoznali, da so prebivalci Prekmurja sicer same sebe razumeli kot Slovence, a ne na način, kot so uradniki verjeli, da bi se morali. Lokalno prebivalstvo je slovenske uradnike, ki so prihajali v Prekmurje, opredeljevali kot Slavce in ne kot Slovence.
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
      • Inštitut za novejšo zgodovino
      • Ludwig Boltzmann-Institut für Historische Sozialwissenschaft
      • Muzej novejše zgodovine Slovenije
    • zbirka
      • Before the Nations, Beyond the Nations (Panel 1)
    • datum
      • 2017
      • 20. 04. 2017
    • tip
      • video
    • jezik
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd