logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

»Čas iger in čas dela.« Podobe otroštva, kot jih je za preteklo stoletje izrisala slovenska etnologija


Soavtor(ji):Mateja Jeraj (mod.)
Leto:2012
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorjev Barbara Turk Niskač, Teja Močnik je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis

Avtorici izhajata iz predpostavke, da sta koncepta otroštva in otroka ter posledično tudi obnašanje in odnos odraslih do otrok družbeno in kulturno pogojena. V tem kontekstu so tudi pisci podvrženi določenim znanstvenim paradigmam. Prispevek oriše razvijajoči se odnos slovenske etnologije do otrok in otroštva ter na podlagi analize etnoloških del rekonstruira otroštvo na Slovenskem v 20. stoletju, s poudarkom na vlogi otrok v družinski ekonomiji, vpeljevanju v delo, igri ter šolanju. Avtorici predpostavljata, da lahko odnos družbe do otrok ter načine vzgoje razumemo s pomočjo razumevanja družbenih razmer nekega časa, hkrati pa iščeta vzporednice, ki povezujejo različne podobe otroštva s konceptom učenja.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37761
    • naslov
      • »Čas iger in čas dela.« Podobe otroštva, kot jih je za preteklo stoletje izrisala slovenska etnologija
      • »Time of Play and Time of Work.« Images of Childhood Drown Down by the Slovenian Ethnology for the Last Century
    • ustvarjalec
      • Barbara Turk Niskač
      • Teja Močnik
    • soavtor
      • Mateja Jeraj (mod.)
    • predmet
      • zgodovina otroštva
      • delo
      • igra
      • igrače
      • šolanje
      • družbeno učenje
      • vzgoja
      • history of childhood
      • work
      • play
      • toys
      • education
      • social learning
      • upbringing
    • opis
      • Avtorici izhajata iz predpostavke, da sta koncepta otroštva in otroka ter posledično tudi obnašanje in odnos odraslih do otrok družbeno in kulturno pogojena. V tem kontekstu so tudi pisci podvrženi določenim znanstvenim paradigmam. Prispevek oriše razvijajoči se odnos slovenske etnologije do otrok in otroštva ter na podlagi analize etnoloških del rekonstruira otroštvo na Slovenskem v 20. stoletju, s poudarkom na vlogi otrok v družinski ekonomiji, vpeljevanju v delo, igri ter šolanju. Avtorici predpostavljata, da lahko odnos družbe do otrok ter načine vzgoje razumemo s pomočjo razumevanja družbenih razmer nekega časa, hkrati pa iščeta vzporednice, ki povezujejo različne podobe otroštva s konceptom učenja.
      • Authors derive from the presumption that concepts of childhood and children and consecutively behaviour of the adults toward children are socially and culturally conditioned. In that context writers are also submitted to some scientific paradigms. The article presents a developing attitude of Slovenian ethnology toward children and childhood and on the base of analyses of ethnological work reconstructs a childhood in Slovenia in 20th century, all that with emphasis on the role of children in family economy, work introducing, play and education. Authors assume that we can understand the attitude of society toward children and their upbringing with understanding of social situation of that period, yet at the same time they search for parallels that connect different images of childhood with the concept of learning.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2012
      • 18. 10. 2012
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd