Prispevek na podlagi ekokritičnih, nespeciecističnih, kritično animalističnih ter filozofskih in antropoloških premislekov o načinih prehranjevanja, ki izključujejo uporabo živali na kakršenkoli način oziroma o hrani, ki zahteva priznavanje inherentnosti živali, prikazuje tematizacijo odnosa človek/žival in vzporedno obeh prehranskih načinov v literarni ustvarjalnosti Jureta Detele in Miklavža Komelja ter v proznih delih južnoafriškega pisatelja J. M. Coetzeeja. Ugotavlja, ali je mogoče, da bi književne tematizacije lahko vplivale na spremembe v dojemanju odnosa do živali in zamenjale antropocentrični pogled na svet z ekocentričnim, s tem pa tudi na odločitev za rastlinsko prehrano