Prispevek predstavlja na osnovi časopisnih virov in arhivskega gradiva šol različne podobe učiteljstva. Začetki vojne so prinesli v slovenske šole velike spremembe, ki jih je zaznamovalo pedagoško časopisje tako s spodbujanjem zvestobe cesarju in državi (avstrijsko domoljubje), kakor s pisanjem o pedagoških problemih in celo vrlinah, ki jih je prinašala stiska vojnega časa. Za slovensko učiteljstvo, ki je pomembno vplivalo na povezovanje med različnimi slovanskimi narodi, je vojna pomenila nevarnost obtožb rusofilstva. V vojni so slovanske države (kot Srbija ali Rusija) postale vojne nasprotnice Avstro-Ogrske. Stiska vojnega časa je povečala sodelovanje med liberalno in katoliško usmerjenim učiteljstvom. Posebej je na Slovence (od maja 1915) vplivalo bojišče ob Soči, saj je vojni spopad Avstro-Ogrske z Italijo potekal na področju s slovenskim prebivalstvom. Mobilizacija okoli polovice učiteljev (sredi 1916 je bilo mobiliziranih nad 40% učiteljev na Kranjskem) je zanje pomenila aktivno vojaško službo v avstro-ogrskih enotah na različnih frontah, drugi so prišli v vojno ujetništvo ali celo na stran antantnih sil. Pedagoški tisk je spremljal različne izkušnje učiteljev, tedaj sodobne vzgojne probleme pa tudi poglede na povojni razvoj šolstva in se spominjal tudi padlih učiteljev-vojakov. Nekateri učitelji so se kot vojaki celo vključili v šolsko delo v zasedeni Srbiji in Črni gori, drugi pa so namesto na šolah na Primorskem (v zaledju Soške fronte) poučevali v begunstvu v drugih delih države. Sicer večkrat okrnjen šolski pouk je omogočalo službovanja vedno bolj številnih učiteljic, ki so v šolstvu prevzemale tudi vodilna mesta. Učiteljice so sodelovale tudi pri zdravstveni, humanitarni in socialni skrbi. Čeprav je bila šola v slovenskih deželah od 1914 vključena v avstrijsko vojno propagando na strani centralnih sil, pa so spremembe konec leta 1918 oblikovale drugačno podobo slovenske šole v prvi jugoslovanski državi.