Z oddaljevanjem in poglabljanjem zgodovinskega spomina na vojne napore družbe se vse bolj aktualizira vprašanje vloge in pomena veteranskih organizacij. Vse bolj stopajo v ospredje teme, ki jih povezujemo z zagotavljanjem zakonsko določenih bonitet veterankam in veteranom, kar sicer opredeljujemo s pojmom funkcionalnega imperativa veteranskih organizacij. Ob tem pa povsem v ozadje stopajo in so praviloma spregledane možnosti vsebinske vključitve posameznikov ali veteranskih organizacij kot celote v delovanje civilno-družbenih skupnosti in v sistem vzgoje in izobraževanja. Prav to je mogoče opredeliti z vlogo socialnega imperativa, ki dolgoročno pogojuje prvega. Oddaljevanje veteranskih organizacij od sodobnega delovanja družb pomeni potencialno izgubo pomembnih izkušenj, znanj in vedenja, pomembnih za uspešnejši razvoj in nemara preprečitev ponovitve nekaterih napačnih odločitev iz polpretekle zgodovine naroda.