Ljudje različne naravne meje dojemajo zelo različno. Njihov odnos do teh meja lahko ugotavljamo s pomočjo spoznavnih zemljevidov. Ti so neke vrste miselna slika o pokrajinah, ki si jo posameznik zariše v mislih in jo preriše na papir. Tako dobimo spoznavni zemljevid. V raziskavi smo simbolno moč rek kot meja ugotavljali na primeru zamejitve slovenskih pokrajin. Rezultati temeljijo na okoli 600 analiziranih spoznavnih zemljevidih, ki so jih izdelali anketiranci iz vse Slovenije. Anketiranci so bili izbrani na podlagi naključnega vzorčenja. Zemljevide, ki so bili ročno narisani, smo skenirali in digitalizirali v vektorski format zapisa. Dobili smo preko 4000 poligonov, ki smo jih rastrirali in s pomočjo različnih matematičnih funkcij določili meje pokrajin. Te smo primerjali z nekdanjimi deželnimi mejami iz leta 1914. Ugotovili smo, da so reke, kljub temu da ne predstavljajo posebne ovire v pokrajini, najbolj jasen in skozi čas nespremenljiv zamejitveni objekt v prostoru.