Po koncu prve svetovne vojne so irski nacionalistični krogi zaradi možne delitve Irske zavzeto spremljali rojstvo novih malih neodvisnih držav v vzhodni Srednji Evropi. Iz časopisnih uvodnikov in člankov ter diplomatskih poročil je razvidno, da je bila povojna Irska naklonjena urejanju meja v celinski Evropi, saj je bil razpad Avstro-Ogrske podobno sporen. Ta prispevek preučuje, kako so takratni irski poročevalci dojemali vprašanje urejanja mej v Srednji Evropi, s čimer omogoča vpogled v preoblikovanje političnega prostora na Irskem in v Srednji Evropi. Čeprav je bil spopad med unionisti in nacionalisti glede vprašanja samouprave (Home Rule) del irskih političnih razprav že pred prvo svetovno vojno, je ustanovitev dveh držav na irskem otoku temeljila na zakonu o vladi Irske (Government of Ireland Act) iz leta 1920. Leto pozneje je angleško-irski sporazum omogočil novoustanovljeni državi Severni Irski ločitev od Svobodne države Irske. Pozneje sta bila ustanovljena Urad za severovzhodno mejo (NEBB – oktobra 1922) in Mejna komisija (novembra 1924), da bi popravila (prvo začasno) mejo med Severno Irsko in Svobodno državo Irsko v skladu z željami prebivalcev. Za utemeljitev zahtev je Urad za severovzhodno mejo preučil podobne dogovore o mejah v povojni Evropi. Prispevek se osredotoča na pomen precedensov z ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske in njihov vpliv na irsko mejno vprašanje v obdobju 1920–1925. Namen prispevka je prikazati, kako je dejstvo, da so bile meje v središču spora, spodbudilo irsko zanimanje za ozemeljske dogovore v Evropi.