Na podlagi arhivskega gradiva se avtor posveča štajersko-hrvaški mejni reki Dravi (med Ormožem in Središčem) konec 18. stoletja, ko so se (zaradi sprememb rečne struge) pristojni organi pod Marijo Terezijo in Jožefom II. pričeli ukvarjati z nastalimi obmejnimi spori. Potem ko je Drava v 18. stoletju močno poplavljala, so se oškodovani obmejni prebivalci (na štajerski strani) vse bolj pritoževali in skušali rešiti nastali položaj. Avtorja predvsem zanima, kako je spreminjanje rečne struge vplivalo na življenje prebivalcev ob reki in kako so na prelomu stoletja (preden je bila meja v začetku 19. stoletja usklajena in izrisana) reševali medsebojne lokalne zaplete.