logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

Mapping the legacy: tracing the Croatian Military Frontier through criminal behaviour data, 1900-1910


Avtor(ji):Hrvoje Čapo
Soavtor(ji):Marko Zajc, Jernej Kosi, Zdenko Čepič, Neja Blaj Hribar, Elif Becan
Leto:2016
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Hrvoje Čapo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (2)
Ime:Konferenca Meje.pdf
Velikost:1.65MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Hrvaška vojna krajina je bila politična in predvsem vojaška organizacija, ustanovljena za obrambo pred Turki. Vzpostavljena je bila v glavnem že v 16. stoletju, do poznega 19. stoletja pa je preživela svoj namen in postala politični anahronizem. Bila je pod neposredno oblastjo dunajskega cesarja, vendar naravni del Kraljevine Hrvaške in Slavonije (v tistem obdobju pod madžarsko jurisdikcijo). Po sklenitvi avstro-ogrske pogodbe leta 1867 in – še pomembneje – po sklenitvi hrvaško-ogrske pogodbe leta 1868 se je odnos politike do vključitve Vojne krajine v hrvaško-slavonski politični in družbeni habitus (civilna Hrvaška) spremenil in postal pozitiven. Ta proces se je začel leta 1868, končal pa leta 1881. Vendar se je tudi po procesu vključitve ohranila "krajinska" miselnost. Dediščina militarizirane družbe je živela še dolgo po upravnih spremembah. Gospodarski, družbeni in politični razvoj civilne Hrvaške in hrvaške Vojne krajine je bil popolnoma različen. Razvojni zaostanek Vojne krajine je bil najbolj razviden iz visoke stopnje kaznivih dejanj. Javnost je nenavadno visoko število kaznivih dejanj razumela kot stereotipen dokaz o "krvoločnosti" prebivalcev nekdanje Vojne krajine. Jasno je, da so bile družbene razlike med obema novo vključenima območjema, ki sta se pred tem razvijali v različnih upravnih sistemih, velike. Je torej mogoče slediti mejam nekdanje hrvaške Vojne krajine dvajset do trideset let po njeni vključitvi (1869–1881) z opazovanjem kriminalitete in podobnih deviacij? Predlagana raziskava bo preučila to hipotezo. Raziskava naj bi na podlagi empiričnih in kvalitativnih podatkov (statističnih podatkov, arhivskih virov in interdisciplinarne literature) prispevala k obravnavi tranzicijskega procesa v Vojni krajini (od militarizirane do civilne družbe) ter k transnacionalnim primerjalnim rezultatom v okviru socialne zgodovine, zgodovine nasilja in zgodovine čustev.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37238
    • naslov
      • Mapping the legacy: tracing the Croatian Military Frontier through criminal behaviour data, 1900-1910
      • Ugotavljanje dediščine: sledenje hrvaški Vojni krajini s podatki o kriminaliteti, 1900–1910
    • ustvarjalec
      • Hrvoje Čapo
    • soavtor
      • Marko Zajc
      • Jernej Kosi
      • Zdenko Čepič
      • Neja Blaj Hribar
      • Elif Becan
    • predmet
      • dediščina
      • Vojna krajina
      • kriminaliteta
      • 1900-1910
      • legacy
      • criminal behaviour
      • Croatian Military Frontier
      • 1900-1910
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
    • datum
      • 2016
      • 24. 11. 2016 - 24. 11. 2016
    • tip
      • video
    • jezik
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd