Petindvajset let od razpada Sovjetske zveze se Armenija in Azerbajdžan še vedno spoprijemata s spornimi mejami, ustvarjenimi v dvajsetih letih dvajsetega stoletja, in dediščino sovraštva in nasilja, ki je izšla iz tega. Na podlagi izvirnega raziskovalnega dela na terenu in nedavne štipendije na področju ustvarjanja mej in oblikovanja identitete v Sovjetski zvezi ta prispevek preučuje kompleksne temelje boljševiške ozemeljske delitve, povezavo med mejami in izoblikovanjem nacionalne identitete ter nenačrtovane posledice mej iz sovjetskega obdobja, ki so zanetile konflikte in še vedno vplivajo na geopolitično podobo Armenije in Azerbajdžana. Avtor želi v prispevku na primeru mesta Kirovabad (Gandža) – drugega največjega mesta v Azerbajdžanski sovjetski socialistični republiki, ki se nahaja v bližini avtonomne pokrajine Gorski Karabah – opisati izkušnjo in poznejši propad etničnega pluralizma na Južnem Kavkazu ter pojasniti, kako so dejanske in namišljene meje polarizirale Armence in Azerbajdžance v mračnih časih sovjetske oblasti, kar je pripeljalo do razbitja skupnosti in uničujoče vojne (1988–1994), ki še vedno traja. V desetletjih po smrti Stalina so meje sovjetskih republik postajale vedno bolj podobne orisom protonacionalnih držav, v katerih so narodi, po katerih so bile poimenovane, povzdigovali svojo nacionalno kulturo in pridobili privilegiran položaj, s čimer se je krepila predstava, da so sovjetske republike etnične domovine, ne pa večnacionalni talilni lonci. S tem se je v tako imenovani "drugi fazi" korenizacije ("nativizacije") postopno utrdil občutek nacionalne identitete in etnične različnosti med Armenci in Azerbajdžanci, kar je pozneje povzročilo izbruh množičnega nasilja in depopulacijo v obdobju glasnosti in perestrojke. Nenadni razcvet in obujanje fizičnih in mentalnih mej v tem napetem obdobju – od improviziranih obrambnih zaprek do vizij o pretekli ozemeljski veličini in prastarih predstav o "drugem" – sta spodkopala desetletja mirnega sožitja in ustvarila antagonistične nacionalistične naracije, ki so še danes trdno ukoreninjene.