logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Avstrijski in britanski varnostni organi in njihov odnos do koroških Slovencev v prvih letih po drugi svetovni vojni


Avtor(ji):Avguštin Malle
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Bojana Samarin (lekt.)
Leto:2013
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Avguštin Malle je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2013-1.pdf
Velikost:4.13MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Koroški Slovenci, predvsem tisti, ki so se izrekali za združitev ozemlja Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom z matičnim narodom, so bili takoj po osvoboditvi s strani angleške vojaške vlade in njej podrejenim avstrijskim varnostnim organom soočeni z raznimi oblikami represije. Najbolj jih je prizadela splošna prepoved zborovanj, lastnega tiska in sistematično zavlačevanje obnovitve predvojnih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij ter društev. Vse do februarja 1949 so oblasti zavlačevale z obnovo Zveze koroških zadrug in s tem prizadele koroškim Slovencem veliko materialno škodo. Število zadružnikov je padlo na 10 odstotkov predvojnega članstva. Funkcionarje in aktiviste Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško in njegovih pododborov ter drugih organizacij, ki so nastale v času protifašističnega odpora, so oblasti postavljale zaradi slovenskega narodnostnega delovanja pred vojaška sodišča. Večmesečne zaporne kazni so bile izrečene proti celi vrsti mladinskih aktivistov, prišlo je do fizičnih napadov zborovanj, pred represijami pa niso bili varni niti posamezni slovenski duhovniki. Oblasti posameznikom niso izdajale potnih listov in s tem slovenskim funkcionarjem onemogočale razlaganje svojih zahtev na mednarodnih konferencah. Varnostni organi so pogosto stikali za slovensko periodiko in literaturo, iztenzivno so iskali Koroški zbornik, ki je leta 1946 izšel v Ljubljani. Vsaka kritika ukrepov zasedbenih sil je bila prepovedana. Izmed britanskih častnikov je v pozitivnejšem odnosu do koroških Slovencev občasno izstopal le Gerald Sharp, medtem ko je vojaški sodnik lajtnant Col. Cohen ostal številnim Slovencem v slabem spominu. Po pariški odločitvi 20. junija 1949, da ostaja avstrijsko-jugoslovanska meja nespremenjena, je represija postopno popustila.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/34912
    • naslov
      • Avstrijski in britanski varnostni organi in njihov odnos do koroških Slovencev v prvih letih po drugi svetovni vojni
      • Austrian and British Security Bodies and Their Attitude to Carinthian Slovenians During the First Years After the War
    • ustvarjalec
      • Avguštin Malle
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Borut Praper (prev.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
    • predmet
      • Koroški Slovenci po 1945
      • Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za slovensko Koroško
      • Karl Prušnik – Gašper
      • Gerald Sharp
      • Col. Cohen
      • Carinthia
      • Austria
      • Carinthian Slovenians
      • Provincial Committee of the Liberation Front for Slovenian Carinthia
      • Karl Prušnik – Gašper
      • Gerald Sharp
      • Col. Cohen
    • opis
      • Koroški Slovenci, predvsem tisti, ki so se izrekali za združitev ozemlja Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom z matičnim narodom, so bili takoj po osvoboditvi s strani angleške vojaške vlade in njej podrejenim avstrijskim varnostnim organom soočeni z raznimi oblikami represije. Najbolj jih je prizadela splošna prepoved zborovanj, lastnega tiska in sistematično zavlačevanje obnovitve predvojnih političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij ter društev. Vse do februarja 1949 so oblasti zavlačevale z obnovo Zveze koroških zadrug in s tem prizadele koroškim Slovencem veliko materialno škodo. Število zadružnikov je padlo na 10 odstotkov predvojnega članstva. Funkcionarje in aktiviste Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za slovensko Koroško in njegovih pododborov ter drugih organizacij, ki so nastale v času protifašističnega odpora, so oblasti postavljale zaradi slovenskega narodnostnega delovanja pred vojaška sodišča. Večmesečne zaporne kazni so bile izrečene proti celi vrsti mladinskih aktivistov, prišlo je do fizičnih napadov zborovanj, pred represijami pa niso bili varni niti posamezni slovenski duhovniki. Oblasti posameznikom niso izdajale potnih listov in s tem slovenskim funkcionarjem onemogočale razlaganje svojih zahtev na mednarodnih konferencah. Varnostni organi so pogosto stikali za slovensko periodiko in literaturo, iztenzivno so iskali Koroški zbornik, ki je leta 1946 izšel v Ljubljani. Vsaka kritika ukrepov zasedbenih sil je bila prepovedana. Izmed britanskih častnikov je v pozitivnejšem odnosu do koroških Slovencev občasno izstopal le Gerald Sharp, medtem ko je vojaški sodnik lajtnant Col. Cohen ostal številnim Slovencem v slabem spominu. Po pariški odločitvi 20. junija 1949, da ostaja avstrijsko-jugoslovanska meja nespremenjena, je represija postopno popustila.
      • Immediately after the liberation Carinthian Slovenians – especially those in favour of the annexation of the Carinthian territory inhabited by Slovenians or with mixed population to the homeland – faced various forms of repression carried out by the British military government and Austrian security bodies, subordinate to the British. They mostly suffered due to the general ban on public meetings, prohibition of their own press, and systematic protraction of the restoration of pre‑war political, cultural and economic organisations and societies. The authorities delayed the restoration of the Union of Carinthian Cooperatives until as late as February 1949, causing extensive material damage to the Carinthian Slovenians. The number of cooperative members fell to 10% of pre‑war membership. Due to activities in the interest of the Slovenian nation, the officials and activists of the Provincial Committee of the Liberation Front for Slovenian Carinthia, its subcommittees and other organisations established during anti‑fascist resistance were tried at military courts. A large number of youth activists received many months of prison sentences, the gatherings were subject to physical attacks, and even individual Slovenian priests were not safe from repression. The authorities refused to issue passports to certain individuals, thus preventing Slovenian officials from stating their demands at international conferences. Security bodies often sought Slovenian periodicals and literature and searched intensively for the collection of texts entitled Koroški zbornik, published in Ljubljana in 1946. All criticism of the measures taken by the occupying forces was forbidden. Of the British officers only Gerald Sharp exhibited a more positive attitude towards Carinthian Slovenians, while many of them have bad memories of the military judge lieutenant colonel Cohen. After the decision reached in Paris on 20 June 1949 that the Austrian-Yugoslav border is to remain unchanged, the repression gradually subsided.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2013
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd