logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Razmislek o spominu na usmrtitve

Avtor(ji):Nevenka Troha
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Bojana Samarin (lekt.)
Leto:2013
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2013, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Bazovica, 1. tržaški proces, bazoviška fojba, talci, Hrastnik, koncentracijska taborišča, povojne izvensodne usmrtitve, okupatorsko nasilje, Basovizza, 1st Trieste Process, Basovizza foiba, hostages, Hrastnik, concentration camps, post‑war extrajudicial executions, violence of the occupiers
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Nevenka Troha je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_2013-1.pdf
Velikost:4.13MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file18345
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica spomni na vrsto usmrtitev, do katerih je prihajalo na ozemlju, poseljenem s Slovenci, v času totalitarnih režimov in zlasti med drugo svetovno vojno. Povzročitelji in žrtve so bili na obeh nasprotnih straneh, ki jih lahko poenostavljeno poimenujemo protifašistična in fašistična, partizanska in okupatorska (kolaboracionistična), komunistična in protikomunistična. V nadaljevanju obravnava spomin na žrtve usmrtitev. Ta je na eni strani zelo živ, kot je spomin na štiri obsojene protifašiste na 1. tržaškem procesu septembra 1930, ustreljene pri Bazovici, ki so postali simbol protifašističnega upora primorskih Slovencev, in tudi spomin na tiste, ki so bili pogrešani potem, ko so jih maja 1945 v Julijski krajini aretirale jugoslovanske oblasti. Te simbolizira spomenik pri t. i. bazoviški fojbi. Hkrati pa v ospredje spomina stopajo dolga leta zamolčane povojne izvensodne usmrtitve, iz spomina pa izginjajo ubiti talci in umrli v fašističnih in nacističnih koncentracijskih taboriščih. Ob tem avtorica spomni zlasti na vrhunec nasilja nemškega okupatorja na t. i. Spodnjem Štajerskem v letu 1942.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/34908
    • naslov
      • Razmislek o spominu na usmrtitve
      • A Deliberation on the Memory of Executions
    • ustvarjalec
      • Nevenka Troha
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Borut Praper (prev.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
    • predmet
      • Bazovica
      • 1. tržaški proces
      • bazoviška fojba
      • talci
      • Hrastnik
      • koncentracijska taborišča
      • povojne izvensodne usmrtitve
      • okupatorsko nasilje
      • Basovizza
      • 1st Trieste Process
      • Basovizza foiba
      • hostages
      • Hrastnik
      • concentration camps
      • post‑war extrajudicial executions
      • violence of the occupiers
    • opis
      • Avtorica spomni na vrsto usmrtitev, do katerih je prihajalo na ozemlju, poseljenem s Slovenci, v času totalitarnih režimov in zlasti med drugo svetovno vojno. Povzročitelji in žrtve so bili na obeh nasprotnih straneh, ki jih lahko poenostavljeno poimenujemo protifašistična in fašistična, partizanska in okupatorska (kolaboracionistična), komunistična in protikomunistična. V nadaljevanju obravnava spomin na žrtve usmrtitev. Ta je na eni strani zelo živ, kot je spomin na štiri obsojene protifašiste na 1. tržaškem procesu septembra 1930, ustreljene pri Bazovici, ki so postali simbol protifašističnega upora primorskih Slovencev, in tudi spomin na tiste, ki so bili pogrešani potem, ko so jih maja 1945 v Julijski krajini aretirale jugoslovanske oblasti. Te simbolizira spomenik pri t. i. bazoviški fojbi. Hkrati pa v ospredje spomina stopajo dolga leta zamolčane povojne izvensodne usmrtitve, iz spomina pa izginjajo ubiti talci in umrli v fašističnih in nacističnih koncentracijskih taboriščih. Ob tem avtorica spomni zlasti na vrhunec nasilja nemškega okupatorja na t. i. Spodnjem Štajerskem v letu 1942.
      • The author looks at a range of executions in the territory inhabited by Slovenians in the time of totalitarian regimes and especially during World War II. The executioners and victims could be found on both of the opposing sides we can, with some simplification, refer to as anti‑fascists and fascists, partisans and occupiers (collaborators), communists and anti‑communists. Then the author focuses on the memory of the victims of these executions. On one hand this memory is still very alive – for example, the memory of the four anti‑fascists convicted at the 1st Trieste Trial of September 1930 and shot at Basovizza, who became the symbol of the anti‑fascist resistance of the Slovenians from Primorska; and the memory of those who went missing after having been arrested by the Yugoslav authorities in Venezia Giulia in May 1945 and who are symbolised by the monument at the so‑called Basovizza foiba. At the same time the post‑war extrajudicial executions, ignored for a number of years, are now in the centre of attention, while the hostages who were killed or died in the fascist and Nazi concentration camps are disappearing from memory. Here the author underlines especially the culmination of violence caused by the German occupiers in the so‑called Lower Styria in 1942.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2013
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd