Avtor, pravnik, profesor kazenskega prava, razmišlja odnosu do druge svetovne vojne in o spravi, o temi, ki politično deli Slovence že od časa vojne, zlasti pa po osamosvojitvi Slovenije in uvedbi politične pluralnosti. Ugotavlja, da ni težava v tem, da imamo različna stališča, marveč v tem, da tisti, ki ima trenutno moč in oblast to razume kot priložnost polastiti se vseh državnih in družbenih mehanizmov z ambicijo vse obvladovati in vse nadzorovati. Tudi zgodovino. Meni, da povezuje zgodovinarje in pravnike, zlasti kazenske pravnike, podobna naloga, to je iskanje resnice in to resnice, ki se ji v pravu reče historični dogodek. Poudarja, da uveljavljajo zgodovinarji elementarno zamisel z iskanjem resnice o posameznih spornih dogodkih, o časih in o ljudeh, pravniki pa poskušajo kaj dobrega narediti z normami domačega in mednarodnega kazenskega prava, ki naj bi delovale preventivno. Stanje in status, ki ga ima dandanes mednarodno kazensko pravo, je rezultat razvoja zadnjih nekaj več kot dvajsetih let, ko so s padcem berlinskega zidu nastale okoliščine, ki so dovolile, da se je nekoliko bolj uveljavil proces nastajanja vladavine prava, ki naj nadomesti samovoljno in maščevalno pravico močnejšega z legitimnim, zakonitim, kredibilnim in kar se le da pravičnim sojenjem pred mednarodnimi sodišči.