Diplomsko delo bralcu ponuja obširen in celovit obenem pa sistematičen vpogled v vojno dogajanje evropskih udeleženk v obdobju priprav in izvedbe zahodne invazije vojaškega stroja nacistične Nemčije. Na začetku so orisane taktične in operativne težave, s katerimi so se pri oblikovanju ofenzivnih načrtov spopadali tedanji vojaški strategi nemških kopenskih sil. Po predstavitvi prvotnih in že obstoječih ofenzivnih zamisli sledi glavni fokus naloge, tj. nastop Ericha von Mansteina in oblikovanje, sprejetje ter seznanjenje z bistvenimi lastnostmi njegovega invazijskega načrta, ki se je na koncu nadvse uspešno rezultiral v popolnoma razsekanem obrambnem sektorju »zahodnih zaveznikov«. Prvotni operativni načrti Nemčije so se zdeli preveč konvencionalni, omejeni, premalo drzni in preveč podobni strateškim zamislim še iz časa prve svetovne vojne. Tudi po vnesenih spremembah niso bili zadovoljivi. Neprekinjeno in dolgotrajno nestabilno vremensko obdobje, ki je bilo ves čas eden izmed glavnih vzrokov za številne preložitve napada, je Erichu von Mansteinu dalo možnost, da oblikuje, izpopolni in pred samim Adolfom Hitlerjem pojasni še svojo alternativo napada. Rezultat je bila skoraj naravnost genialna ofenzivna zamisel, ki je preusmerila glavnino nemške ofenzive s klasičnega severnega dela fronte na njen osrednji sektor oz. z desnega na levo armadno krilo. Namesto že preizkušenega frontalnega napada v Belgiji, ki bi se v okviru najbolj optimističnih napovedi najverjetneje »zadušil« že kar vzdolž utrjene obrambne črte na reki Somi, je štabni načelnik skupine armad A predlagal skrivnostni preboj elitnih tankovskih divizij čez domnevno neprevozne in nedostopne Ardene. Zaradi teh geografskih značilnosti je bila ta pokrajina zelo slabo varovana. Mansteinove strategije se je po vojni oprijel naziv 'zamah s srpom' (v nemškem izvirniku: »Sichelschnitt«). Taktika je v glavnem temeljila na ključnem momentu presenečenja, ki si ga je Hitler v svojih opcijah za napad želel že od samih začetkov pripravljanja različnih ofenzivnih alternativ, a mu tega ni znal nihče ponuditi. Zaključni del naloge poskuša čim konkretneje pojasniti problematiko teme, ki se navezuje na vprašanje, zakaj je Nemčija začasno zaustavila napredovanje svojih oklepnih in tankovskih enot tik pred zadnjim prelivskim pristaniščem, ki še ni padlo v roke nacistov in tako omogočila glavnini britanskih ekspedicijskih sil uspešno evakuacijo in pobeg v sosednjo Veliko Britanijo.