Predogledna slika

Grajska politika - primer grofov Celjskih

Avtor(ji): Kosi, Miha
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2012
Založnik(i): Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Miha Preinfalk (odg. ur.), Barbara Šterbenc Svetina (tehn. ur.), Manca Gašperšič (prev. ang.), Metoda Kokole (prev. ang.), Luka Vidmar (perv. ang.), Irena Bruckmüller (prev. nem.)


  • Podroben opis 
    Na višku svoje moči okrog leta 1425 so grofje Celjski posedovali več kot 125 gradov. Do dokončne prevlade
Habsburžanov okoli leta 1500 so bili najmočnejša dinastija, ki je kdajkoli obvladovala prostor današnje Slovenije.
Od prve omembe v virih okoli leta 1125 do 1306, ko postanejo vazali Habsburžanov, so imeli le 6 gradov. Sledila
je ekspanzija v Savinjski dolini v prvi polovici 14. stoletja — z dediščino po grofih Vovbrških 1322/33. Tako so leta
1350 posedovali že okoli 25 gradov. Največji vzpon je bil čas med letoma 1350 in 1383, ko so pridobili kar 40
gradov — kot rezultat sodelovanja s Habsburžani (vojaška služba, posojanje denarja) in vešče finančne politike z
nakupi in prevzemanjem gradov v zastavo. Konec 14. stoletja je povezava s kraljem Sigismundom Luksemburškim
prinesla okoli 20 gradov v Slavoniji, dediščina po grofih Ortenburških leta 1418 pa še 34 gradov na Koroškem in
Kranjskem. Višek celjske grajske politike je bil okrog leta 1425, nato so Habsburžanom vrnili 14 zastavljenih
gospostev, vojna 1437—43pa je prinesla še razrušenje mnogih. Zadnji grof Ulrik II. je težišče svoje politike prenesel
na Ogrsko in v Avstrijo — bilje celo gospodar Zagreba in Dunaja —, a z njegovim umorom leta 1456je dinastija
izumrla.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/30498
    • dcterms:title
      • Grajska politika - primer grofov Celjskih
    • dcterms:alternative
      • Burgenpoütik - das Beispiel der Grafen von Cilli
    • dcterms:creator
      • Miha Kosi
    • dcterms:subject
      • grofje Celjski
      • grajska politika
      • 13.-15. stoletje
      • Štajerska
      • Kranjska
      • Koroška
      • Slavonija
      • Counts of Cilli
      • castle policy
      • 13th—15th centuries
      • Styria
      • Carniola
      • Carinthia
      • Slavonia
    • dcterms:abstract
      • Na višku svoje moči okrog leta 1425 so grofje Celjski posedovali več kot 125 gradov. Do dokončne prevlade Habsburžanov okoli leta 1500 so bili najmočnejša dinastija, ki je kdajkoli obvladovala prostor današnje Slovenije. Od prve omembe v virih okoli leta 1125 do 1306, ko postanejo vazali Habsburžanov, so imeli le 6 gradov. Sledila je ekspanzija v Savinjski dolini v prvi polovici 14. stoletja — z dediščino po grofih Vovbrških 1322/33. Tako so leta 1350 posedovali že okoli 25 gradov. Največji vzpon je bil čas med letoma 1350 in 1383, ko so pridobili kar 40 gradov — kot rezultat sodelovanja s Habsburžani (vojaška služba, posojanje denarja) in vešče finančne politike z nakupi in prevzemanjem gradov v zastavo. Konec 14. stoletja je povezava s kraljem Sigismundom Luksemburškim prinesla okoli 20 gradov v Slavoniji, dediščina po grofih Ortenburških leta 1418 pa še 34 gradov na Koroškem in Kranjskem. Višek celjske grajske politike je bil okrog leta 1425, nato so Habsburžanom vrnili 14 zastavljenih gospostev, vojna 1437—43pa je prinesla še razrušenje mnogih. Zadnji grof Ulrik II. je težišče svoje politike prenesel na Ogrsko in v Avstrijo — bilje celo gospodar Zagreba in Dunaja —, a z njegovim umorom leta 1456je dinastija izumrla.
      • At the peak of their power ca. 1425, the Counts of Cilli (Celje) owned more than 125 castles. Until the Habsburgs ultimately established their supremacy ca. 1500, they were the most poweful dynasty ever to dominate the territory of the present-day Slovenia. Since the first appearance in written sources ca. 1125 to 1306, when they became vassals to the Habsburgs, they held no more than six castles. Then followed the expansion across the Savinja River Valley in the first half of the 14th century — with the inheritance from the Counts of Heunburg 1322/33 — and by 1350 they had already owned about twenty-five castles. The greatest ascendancy took place in the period 1350-1383, when they acquired no less than forty castles as a result of their cooperation with the Habsburgs (military service, loans) and shrewd financial policies, including purchases and takeovers of castles as pawn. At the end of the 14th century their ties with King Sigismund of Luxembourg secured them about twenty castles in Slavonia, and the inheritance from the Counts of Ortenburg in 1418 another thirty-four castles in Carinthia and Carniola. The castle policy pursued by the Counts of Cilli reached its zenith ca. 1425, after which they returned to the Habsburgs fourteen seigniories that they held in pledge, and the war o f 1437-43 brought destruction on many others. The last Count Ulrich II moved the centre of his politics to Hungary/Croatia and Austria — he was for a time even the master of Zagreb and Vienna — but his assassination in 1456 brought about the end of the dynasty.
    • dcterms:publisher
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (tehn. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev. ang.)
      • Metoda Kokole (prev. ang.)
      • Luka Vidmar (perv. ang.)
      • Irena Bruckmüller (prev. nem.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:30498
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf