logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

O odnosih med italijanskimi in slovenskimi socialisti v Julijski krajini (1888-1917)

Sui rapportt tra socialisti italiani e socialisti sloveni nella regione Giulia (1888-1917)

Avtor(ji):Elio Apih
Soavtor(ji):France Kresal (gl. in odg. ur.)
Leto:1977
Založnik(i):Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, italijanščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1977_1-2.pdf
Velikost:9.98MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Vse do razpada Avstro-Ogrske je bilo delovanje delavskih strank v Trstu povezano z nacionalnim vprašanjem. Delavska zveza, kot prva legalna organizacija socialistov v Julijski krajini, je delovala v treh sekcijah: italijanski, slovenski in nemški. Osrednje vprašanje je bilo sodelovanje med slovenskim in italijanskim delavstvom. Medtem, ko so Italijani smatrali, da je narodna zavest samo kulturna vrednota, so Slovenci videli v njej tudi faktor svoje socialne osvoboditve. Kljub težavam, pa je to sodelovanje obstajalo ves čas, četudi so ga obremenjevale določene razlike med kvalificiranimi italijanskimi in nekvalificiranimi slovenskimi delavci in pojavi birokratizma ter iredentizma pri delu italijanskega vodstva. Pittoni in Tuma sta si mnogo prizadevala, da bi odpravila omenjene slabosti, žal pa nista pritegnila v boj za socialno osvoboditev tudi nacionalne ideje. Zato se je socialistično gibanje v Julijski krajini soočilo s porazi 1918. leta.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2961
    • naslov
      • O odnosih med italijanskimi in slovenskimi socialisti v Julijski krajini (1888-1917)
      • Sui rapportt tra socialisti italiani e socialisti sloveni nella regione Giulia (1888-1917)
      • On the Relations between Italian and Slovene Socialists in Venezia-Giulia
      • Sui rapportt tra socialisti italiani e socialisti sloveni nella regione Giulia (1888-1917)
    • ustvarjalec
      • Elio Apih
    • soavtor
      • France Kresal (gl. in odg. ur.)
    • predmet
      • Trst
      • Avstro-Ogrska
      • nacionalno vprašanje
      • Delavska zveza
      • socialisti
      • Julijska krajina
      • Italijani
      • Slovenci
      • socialno vprašanje
      • Henrik Tuma
    • opis
      • Until the disintegration of Austria-Hungary, the activity of labour parties in Trieste was encumbered by then national question. Confederazione operaia (Worker's Confederation), the first legal socialist organization in Venezia-Giulia, was organized in three sections: the Italian, the Slovene and the German. The fundamental problem was cooperation between Slovene and Italian proletariat. The latter regarded the notion of a nation as a cultural value only, while Slovenec considered the national idea also a factor of social liberation. In spite of the difficulties in mutual relations due to the differences between non-qualified Slovenes and qualified Italians, as well as because of bureaucratization and sympathizing with the Irredentist movement of a part of the Italian leaders, cooperation did exist all the time. Pittoni and Tuma in particular made great efforts towards this end. Unfortunately, the leaders of the two sections of the Trieste proletariat never discussed the national idea and its role in the struggle for social liberation. As a result, the socialist movement in Venezia- Giulia experienced grave tests in the year 1918.
      • Vse do razpada Avstro-Ogrske je bilo delovanje delavskih strank v Trstu povezano z nacionalnim vprašanjem. Delavska zveza, kot prva legalna organizacija socialistov v Julijski krajini, je delovala v treh sekcijah: italijanski, slovenski in nemški. Osrednje vprašanje je bilo sodelovanje med slovenskim in italijanskim delavstvom. Medtem, ko so Italijani smatrali, da je narodna zavest samo kulturna vrednota, so Slovenci videli v njej tudi faktor svoje socialne osvoboditve. Kljub težavam, pa je to sodelovanje obstajalo ves čas, četudi so ga obremenjevale določene razlike med kvalificiranimi italijanskimi in nekvalificiranimi slovenskimi delavci in pojavi birokratizma ter iredentizma pri delu italijanskega vodstva. Pittoni in Tuma sta si mnogo prizadevala, da bi odpravila omenjene slabosti, žal pa nista pritegnila v boj za socialno osvoboditev tudi nacionalne ideje. Zato se je socialistično gibanje v Julijski krajini soočilo s porazi 1918. leta.
    • založnik
      • Inštitut za zgodovino delavskega gibanja
    • datum
      • 1977
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
      • Italijanščina
    • jeDelOd