logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Socializem Henrika Tume

Henrik Tuma e il socialismo

Avtor(ji):Jože Pirjevec
Soavtor(ji):France Kresal (gl. in odg. ur.)
Leto:1977
Založnik(i):Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, italijanščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1977_1-2.pdf
Velikost:9.98MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
V začetku svojega političnega delovanja je Henrik Tuma pripadal liberalnemu meščanskemu taboru. Ko je iskal povezavo z naprednejšimi politiki se je krajši čas družil z narodno radikalnimi študenti, zbranimi okoli glasila »Omladina«. Potem, ko je opustil zamisel o ustanovitvi lastne politične stranke se je 1908 priključil socialističnemu gibanju. Njegov koncept internacionalizma je bil sicer zaradi bližnje etnične meje nekoliko občutljivo vprašanje, vendar se s tem ni odpovedal nacionalni zavesti. Zanj je internacionalizem pomenil le dosledno priznavanje pravic slehernemu narodu. V začetku prve svetovne vojne je sicer odobraval odločitev nemške socialne demokracije, toda kasneje jo je zavrnil in se nagibal vedno bolj v radikalno smer. Ob koncu vojne je pričakoval, da bo proletariat proglasil svobodno tržaško republiko; po razcepu v Livornu se je umaknil iz političnega življenja.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2960
    • naslov
      • Socializem Henrika Tume
      • Henrik Tuma e il socialismo
      • The Socialism of Henrik Tuma
      • Henrik Tuma e il socialismo
    • ustvarjalec
      • Jože Pirjevec
    • soavtor
      • France Kresal (gl. in odg. ur.)
    • predmet
      • Henrik Tuma
      • glasilo Omladina
      • socializem
      • internacionalizem
      • nacionalno vprašanje
      • delavsko gibanje
    • opis
      • At the beginning of his political activity, Henrik Tuma . opted for the liberal bourgeois policy. Seeking to establish contacts with more radical politicians, he associated for a time with the nationally radical students gathered around the newspaper „Omladina" (Youth). After he had abandoned the idea of founding his own party, he joined, in 1908, the socialist movement. His conception of internationalism, owing to the proximity of the ethnic border a very delicate issue, was not a denial of the national idea. For him internationalism was acknowledging each individual nation full rights. At the beginning of the war, he regarded the decision of the German social democracy as right, but later he started to reject it. He adopted more and more radical standpoints. At the end of the First World War he expected that the proletariat would proclaim a free republic of Trieste.'After the split in Livorno he abandoned political activity.
      • V začetku svojega političnega delovanja je Henrik Tuma pripadal liberalnemu meščanskemu taboru. Ko je iskal povezavo z naprednejšimi politiki se je krajši čas družil z narodno radikalnimi študenti, zbranimi okoli glasila »Omladina«. Potem, ko je opustil zamisel o ustanovitvi lastne politične stranke se je 1908 priključil socialističnemu gibanju. Njegov koncept internacionalizma je bil sicer zaradi bližnje etnične meje nekoliko občutljivo vprašanje, vendar se s tem ni odpovedal nacionalni zavesti. Zanj je internacionalizem pomenil le dosledno priznavanje pravic slehernemu narodu. V začetku prve svetovne vojne je sicer odobraval odločitev nemške socialne demokracije, toda kasneje jo je zavrnil in se nagibal vedno bolj v radikalno smer. Ob koncu vojne je pričakoval, da bo proletariat proglasil svobodno tržaško republiko; po razcepu v Livornu se je umaknil iz političnega življenja.
    • založnik
      • Inštitut za zgodovino delavskega gibanja
    • datum
      • 1977
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
      • Italijanščina
    • jeDelOd