V začetku svojega političnega delovanja je Henrik Tuma pripadal liberalnemu
meščanskemu taboru. Ko je iskal povezavo z naprednejšimi politiki se je krajši čas
družil z narodno radikalnimi študenti, zbranimi okoli glasila »Omladina«. Potem,
ko je opustil zamisel o ustanovitvi lastne politične stranke se je 1908 priključil socialističnemu
gibanju. Njegov koncept internacionalizma je bil sicer zaradi bližnje
etnične meje nekoliko občutljivo vprašanje, vendar se s tem ni odpovedal nacionalni
zavesti. Zanj je internacionalizem pomenil le dosledno priznavanje pravic slehernemu
narodu. V začetku prve svetovne vojne je sicer odobraval odločitev nemške socialne
demokracije, toda kasneje jo je zavrnil in se nagibal vedno bolj v radikalno smer.
Ob koncu vojne je pričakoval, da bo proletariat proglasil svobodno tržaško republiko;
po razcepu v Livornu se je umaknil iz političnega življenja.