/
Serijske publikacije
/
Dve domovini / Two Homelands
Family ties, female dependence and networking in exile
Avtor(ji):Marko Valenta
Soavtor(ji):Jure Gombač (ur.), Kristina Toplak (ur.), Jernej Mlekuž (ur.)
Leto:2009
Založnik(i):Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana
Vir(i):Dve domovini 2009, št. 30
Jezik(i):angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:begunci, družinski odnosi, odvisnost žensk, združitev družine, družbena integracija, refugees, family relations, female dependence, family reunion, social integration
Avtorske pravice:
To delo avtorja Marko Valenta je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:Dve_domovini_30.pdf
Velikost:4.40MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file15839
Opis
Težavam s katerimi se spopadajo begunci in njihove družine pri rekonstrukciji družbenega življenja in mreženja v izgnanstvu, se posveča malo pozornosti. V tem prispevku so migracijske biografije beguncev in družbena integracija na Norveškem postavljeni v kontekst družine in spolnih vlog. Na podlagi kvalitativnih podatkov in opravljenih intervjujev z begunci bo predstavljeno, kako družinska situacija beguncev vpliva na njihovo družbeno integracijo v izgnanstvu, njihove poglede na večinsko družbo in državo izvora, in na odnos do repatriacije. Ugotovljeno bo, da so samski begunci bolj izpostavljeni občutkom osamljenosti in družbeni marginalnosti v odnosu do večinske družbe kot tisti, ki so v izgnanstvu skupaj s svojimi družinami in otroki. V nekaterih primerih lahko družinski člani namreč olajšajo integracijo v norveška družbena omrežja. Družinske člane med drugim lahko razumemo kot pripadnike družinske skupine mreženja, ki simultano reproducirajo vezi na ravni skupne družinske pripadnosti in na ravni vzpostavljanja povezav z etničnimi skupinami. Kot člani takšne skupine, družinski člani drug drugemu pomagajo širiti osebna omrežja skozi skupne aktivnosti mreženja. Izsledki raziskave tudi pokažejo, da so nekatere kategorije begunk, ki se priselijo na Norveško na podlagi procedure ponovne združitve, močno odvisne od svojih zakonskih partnerjev in ostanejo vpete v tradicionalne vloge in segregirana družbena omrežja. Ugotovitve raziskave lahko potencialno vplivajo na sheme repatriacije in integracijsko politiko.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/27044
- naslov
- Family ties, female dependence and networking in exile
- Družinske vezi, odvisnost žensk in mreženje v izgnanstvu
- ustvarjalec
- Marko Valenta
- soavtor
- Jure Gombač (ur.)
- Kristina Toplak (ur.)
- Jernej Mlekuž (ur.)
- predmet
- begunci
- družinski odnosi
- odvisnost žensk
- združitev družine
- družbena integracija
- refugees
- family relations
- female dependence
- family reunion
- social integration
- opis
- Little attention has been paid to the problems refugees and their families face while they try to reconstruct their social life and networks in exile. In this paper, refugees’ migration biographies and social integration in Norway is linked to broader issue of family membership and gender roles. Drawing on qualitative data and interviews with refugees, paper show how refugees’ family situation influence refugees’ social integration in exile, their perspectives on mainstream society and home country, inclusive their attitudes toward repatriation. It is argued in the paper that single refugees are more exposed to feelings of loneliness and social marginality in relation to the mainstream than refugees who are in exile together with their families and children. The paper maintains that in some cases, family members may facilitate integration into Norwegian networks. Among other things, family members may appear as family networking teams who simultaneously reproduce ties along the lines of a common family affiliation and bridge across ethnic groups. As members of such a team, family members will help to expand each other’s personal networks through joined networking activities. Finally, the findings also indicate that certain categories of refugee women who come to Norway through procedures for family reunion may be strongly dependant on their husbands, ending up in traditional gender roles and segregated social networks. The presented findings have potential implications for repatriation schemes and integration policies.
- Težavam s katerimi se spopadajo begunci in njihove družine pri rekonstrukciji družbenega življenja in mreženja v izgnanstvu, se posveča malo pozornosti. V tem prispevku so migracijske biografije beguncev in družbena integracija na Norveškem postavljeni v kontekst družine in spolnih vlog. Na podlagi kvalitativnih podatkov in opravljenih intervjujev z begunci bo predstavljeno, kako družinska situacija beguncev vpliva na njihovo družbeno integracijo v izgnanstvu, njihove poglede na večinsko družbo in državo izvora, in na odnos do repatriacije. Ugotovljeno bo, da so samski begunci bolj izpostavljeni občutkom osamljenosti in družbeni marginalnosti v odnosu do večinske družbe kot tisti, ki so v izgnanstvu skupaj s svojimi družinami in otroki. V nekaterih primerih lahko družinski člani namreč olajšajo integracijo v norveška družbena omrežja. Družinske člane med drugim lahko razumemo kot pripadnike družinske skupine mreženja, ki simultano reproducirajo vezi na ravni skupne družinske pripadnosti in na ravni vzpostavljanja povezav z etničnimi skupinami. Kot člani takšne skupine, družinski člani drug drugemu pomagajo širiti osebna omrežja skozi skupne aktivnosti mreženja. Izsledki raziskave tudi pokažejo, da so nekatere kategorije begunk, ki se priselijo na Norveško na podlagi procedure ponovne združitve, močno odvisne od svojih zakonskih partnerjev in ostanejo vpete v tradicionalne vloge in segregirana družbena omrežja. Ugotovitve raziskave lahko potencialno vplivajo na sheme repatriacije in integracijsko politiko.
- založnik
- Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
- datum
- 2009
- tip
- besedilo
- jezik
- Angleščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd