Ali se Žumberčani večinoma poročajo med seboj? Primer župnije v Radatovićih

Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2007
Založnik(i): Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana


  • Podroben opis
    Da je medsebojno sklepanje zakonskih zvez med Žumberčani njihova običajna poročna praksa zadnjega stoletja in pol, avtorica prispevka dokazuje na podlagi analize pogovorovz informatorji in arhivskega gradiva. Razloge za skupinsko zamejene poročne strategije med drugim išče tudi v preteklem načinu življenja prebivalcev Žumberka v Vojni krajini, tj. kot potomcev uskokov z grkokatoliško religiozno pripadnostjo. S tega vidika analizira poročno vedenje Žumberčanov v najstarejši grškokatoliški župniji v Radatovićih, ki je tudi najzahodnejša žumberška župnija in hkrati tudi obmejna župnija s Slovenijo. Nazadnje poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, s kom in v kolikšni meri se Žumberčani poročajo tudi prek današnje slovensko-hrvaške meje.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/26985
    • dcterms:title
      • Ali se Žumberčani večinoma poročajo med seboj? Primer župnije v Radatovićih
    • dcterms:creator
      • Duška Kneževič Hočevar
    • dcterms:subject
      • Žumberčani
      • uskoki
      • grkokatoliki
      • poročne prakse
      • slovensko-hrvaški obmejni prostor
      • Žumberčani
      • uskoki
      • Greek-Catholics
      • marriage practices
      • Slovenian - Croatian border region
    • dcterms:abstract
      • Da je medsebojno sklepanje zakonskih zvez med Žumberčani njihova običajna poročna praksa zadnjega stoletja in pol, avtorica prispevka dokazuje na podlagi analize pogovorovz informatorji in arhivskega gradiva. Razloge za skupinsko zamejene poročne strategije med drugim išče tudi v preteklem načinu življenja prebivalcev Žumberka v Vojni krajini, tj. kot potomcev uskokov z grkokatoliško religiozno pripadnostjo. S tega vidika analizira poročno vedenje Žumberčanov v najstarejši grškokatoliški župniji v Radatovićih, ki je tudi najzahodnejša žumberška župnija in hkrati tudi obmejna župnija s Slovenijo. Nazadnje poskuša odgovoriti tudi na vprašanje, s kom in v kolikšni meri se Žumberčani poročajo tudi prek današnje slovensko-hrvaške meje.
      • The author of the essay holds that locally bounded intermarrying among Žumberčani (the locals from the Žumberak region in Croatia) was common practice in the past century and a half. She presents her arguments analysing the interviews with the informants and the archival material. The reasons for such in-group marriage strategies can be identified in the past ways of life of people from Žumberak. The major contingent analysed are the uskoki of the Greek-Catholic religious affiliation living along what was in the past the Military Border Zone. Examined most closely are Žumberčani from the most ancient Greek-Catholic parish in the region, in Radatovići, the westernmost Žumberak parish situated at the Croat-Slovenian state border. In conclusion, the paper seeks to determine whether Žumberčani have been marrying also cross the present border with Slovenia, with whom, and to what extent.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:26985
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf