Predogledna slika

Problem »pripadnosti« Žumberčanov in Marindolcev v desetletjih pred razpustom Vojne krajine 1881 in po njem

Avtor(ji): Zajc, Marko
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2007
Založnik(i): Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana


  • Podroben opis
    Avtor predstavlja vprašanje »pripadnosti« Žumberčanov in Marindolcev, prebivalcev dveh mejnih enklav na kranjsko-hrvaški meji (danes slovensko-hrvaška meja), ki so spadali do leta 1881 pod Vojno krajino. Območje sta si po koncu Vojne krajine lastila tako Kranjska kot Hrvaška. Prebivalstvo je definirala tudi veroizpoved: grkokatoliška (Žumberk) in pravoslavna (Marindol). Območje je po letu 1881 začasno pripadlo Hrvaški, spor pa se do konca habsburške monarhije ni razrešil. Da si prebivalci teh predelov o svoji pripadnosti niso bili edini, kažejo peticije, ki so zahtevale tako priključitev Hrvaški kot priključitev Kranjski. Članek prikazuje tudi življenjske razmere Žumberčanov in Marindolcev ter jih povezuje z opredelitvijo za Kranjsko ali Hrvaško.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/26981
    • dcterms:title
      • Problem »pripadnosti« Žumberčanov in Marindolcev v desetletjih pred razpustom Vojne krajine 1881 in po njem
    • dcterms:creator
      • Marko Zajc
    • dcterms:subject
      • Žumberk
      • Marindol,
      • zgodovina
      • 19. stoletje
      • Slovenci
      • Hrvati
      • slovensko- hrvaška meja
      • Žumberk
      • Marindol
      • history
      • 19th century
      • Slovenians
      • Croatians
      • Slovenian-Croatian border
    • dcterms:abstract
      • Avtor predstavlja vprašanje »pripadnosti« Žumberčanov in Marindolcev, prebivalcev dveh mejnih enklav na kranjsko-hrvaški meji (danes slovensko-hrvaška meja), ki so spadali do leta 1881 pod Vojno krajino. Območje sta si po koncu Vojne krajine lastila tako Kranjska kot Hrvaška. Prebivalstvo je definirala tudi veroizpoved: grkokatoliška (Žumberk) in pravoslavna (Marindol). Območje je po letu 1881 začasno pripadlo Hrvaški, spor pa se do konca habsburške monarhije ni razrešil. Da si prebivalci teh predelov o svoji pripadnosti niso bili edini, kažejo peticije, ki so zahtevale tako priključitev Hrvaški kot priključitev Kranjski. Članek prikazuje tudi življenjske razmere Žumberčanov in Marindolcev ter jih povezuje z opredelitvijo za Kranjsko ali Hrvaško.
      • The author of the essay presents the problem of “affiliation” of Žumberk and Marindol people, inhabitants of two border enclaves, living at the border between Carniola (central part of present-day Slovenia) and Croatia (present-day slovene-croatian border). Both border areas were until 1881 a part of the Millitary Border Zone called Vojna krajina (War March). After the dissolution of Vojna krajina, Carniola and Croatia demanded the territory, respectivelly. Inhabitants were defined also by religion: Greek-Catholic confession in Žumberk and Orthodoxy in Marindol. Both territories were after 1881 provisionally annexed to Croatia, but dispute was not solved until the end of habsburg monarchy in 1918. It seems that the residents of Žumberk and Marindol shifted in their “affiliation” to Carniola or Croatia, which is indicated by various petitions for annexation of Žumberk and Marindol to both states. The essay also describes life conditions in Žumberk and Marindol and the importance of this factor for locals’ “affiliation” to Carniola or Croatia.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, Ljubljana
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:26981
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf