Nekateri vidiki življenja primorskih priseljencev v Prekmurje med obema svetov­nima vojnama

Avtor(ji): Vovko, Andrej
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2006
Založnik(i): Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana
Soavtor(ji): Marjan Drnovšek (ur.), Cveta Puncer (prev.), Mija Mravlja (lekt.)


  • Podroben opis
    Prekmurje je bilo in je v določeni meri vse do danes ostalo eno najbolj tipičnih geografskih območij množičnega slovenskega izseljevanja. Manj značilen in precej manj številčen pa je zlasti za pretekla zgodovinska obdobja obratni proces: proces priseljevanja v Prekmurje. Prvi Slovenci, ki so se v večjem številu priselili v Prekmurje, so bili nedvomno begunci iz Primorske, ki so po letu 1918 pobegnili predvsem pred italijanskim raznarodovalnim nasiljem, zlasti po njegovi zaostritvi po fašističnem prevzemu oblasti. V prispevku so predstavljeni nekateri vidiki njihovega življenja: delež primorskih učiteljev, primorskih priseljenskih kolonij v Petišovcih, Benici in Pincah ter delovanje primorskih emigrantskih društev v Dolnji Lendavi in Murski Soboti.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/26975
    • dcterms:title
      • Nekateri vidiki življenja primorskih priseljencev v Prekmurje med obema svetov­nima vojnama
    • dcterms:creator
      • Andrej Vovko
    • dcterms:subject
      • zgodovina
      • kulturna zgodovina
      • izseljevanje
      • priseljevanje
      • pri­morski begunci
      • šolska zgodovina
      • primorska emigrantska društva
      • Prekmurje
      • history
      • emigration
      • cultural history
      • immigration
      • Primorska refugees
      • school history
      • Primorska emigrant societies
      • Prekmurje
    • dcterms:abstract
      • Prekmurje je bilo in je v določeni meri vse do danes ostalo eno najbolj tipičnih geografskih območij množičnega slovenskega izseljevanja. Manj značilen in precej manj številčen pa je zlasti za pretekla zgodovinska obdobja obratni proces: proces priseljevanja v Prekmurje. Prvi Slovenci, ki so se v večjem številu priselili v Prekmurje, so bili nedvomno begunci iz Primorske, ki so po letu 1918 pobegnili predvsem pred italijanskim raznarodovalnim nasiljem, zlasti po njegovi zaostritvi po fašističnem prevzemu oblasti. V prispevku so predstavljeni nekateri vidiki njihovega življenja: delež primorskih učiteljev, primorskih priseljenskih kolonij v Petišovcih, Benici in Pincah ter delovanje primorskih emigrantskih društev v Dolnji Lendavi in Murski Soboti.
      • Prekmurje has been and remained to a certain extent up to the present time one of the most typical geographical regions of mass Slovene emigration. Less characteristic and considerably less numerous is especially in recent historical periods the reverse process: the process of immigrating in Prekmurje. The first Slovenes that immigrated to Prekmurje in a larger number were undoubtedly the refugees from Primorska who after the year 1918 fled before the Italian denationalisation violence, particularly after its aggravation after the fascist takeover of power. Presented in the contribution are some aspects of their life: the share of teachers from Primorska, the Primorska immigrant colonies in Petišovci, Benica and Pince, and the activity of the Primorska emigrant societies in Dolnja Lendava and in Murska Sobota.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Marjan Drnovšek (ur.)
      • Cveta Puncer (prev.)
      • Mija Mravlja (lekt.)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:26975
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf