Vzpostavljanje slovenskega pomorstva v državnem smislu, ki je potekalo v obdobju 1945-1958, je bil načrten proces. Naslonil se je na vloge nekaterih posameznikov v preteklosti in oblikovanje slovenske pomorske identitete, začel z ustanovitvijo Mornariškega odreda Koper in njegovim sodelovanjem pri osvobajanju Trsta in zahodnoistrskih obalnih mest z zaledjem, nadaljeval pa z delno reorganizacijo pomorske upravne ureditve, odpravljanjem vojne škode na morju, uveljavljanjem slovenskega jezika v pomorsko poslovanje, ustanovitvijo slovenskega pomorskega šolstva, zmanjševanjem tradicionalne flote in obalnega pomorskega prometa, popolnim zatonom male obalne plovbe na eni strani ter ustanovitvijo in hitrim ter močnim poslovnim zagonom Splošne plovbe na drugi strani, zaposlovanjem slovenskih pomorščakov, večanjem slovenske trgovske flote in vključevanjem ladij kot samostojnih delovnih enot s specifičnim življenjskim prostorom v jugoslovanski samoupravni sistem, ustanavljanjem, delovanjem in medsebojnim povezovanjem pomorskih podjetij in organizacij v okviru vplivnega območja časa in razmer in nazadnje z rešitvijo tržaškega vprašanja, izgubo Trsta in odločitvijo o novem svobodnem pristanišču v Kopru, njegovo izgradnjo in odprtjem. Pri tem je svojo in za raziskovalce zanimivo vlogo odigral Ekonomski odsek Uprave državne varnosti pri Ministrstvu za notranje zadeve. Z reeksportno trgovino na morju in ustanavljanjem podjetij v tujini, ki so prinašala velik kapital, je pomagal tudi pri zagonu slovenskega pomorstva.