Jugoslovanski komunisti so začeli zamisel o samoupravni preobrazbi gospodarskega življenja udejanjati na prehodu v petdeseta leta prejšnjega stoletja z ustanovitvijo delavskih svetov in njihovih komisij v podjetjih. Pri tem dejanju je šlo bolj za simbolično predajo ključev podjetij v roke delavcev, saj delavski sveti do konca desetletja niso dobili večjih pristojnosti pri vodenju podjetja. V šestdesetih letih je vladajoča partija menila, da je prišel čas, ko je treba delavcem prepustiti tudi ključe blagajn. Delavci naj torej ne bi bili le lastniki strojev, temveč naj bi zagospodarili tudi s tistim, kar je prišlo iz strojev. Iz dejavnika v proizvodnem procesu naj bi postali gospodarji rezultatov svojega dela.