/
Šolska in visokošolska dela
/
Diplomska dela
Ljubljanski jezuiti in njihov odnos z laiki glede na Historio annuo (1596-1691)
Avtor(ji):Rok Dovjak
Soavtor(ji):Lilijana Žnidaršič Golec (ment.)
Leto:2010
Založnik(i):Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Historia annua, jezuiti, Ljubljana, jezuitski kolegij, laiki, pridiganje, spovedovanje in drugi zakramenti, družbeni sloji, starostna struktura, etnična pripadnost, ženske, Jesuit college, Ljubljana, Historia Annua, laity, preaching, confessions and others sacraments, social classes, age structure, ethnic affiliation, women
Avtorske pravice:
To delo avtorja Rok Dovjak je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:Ljubljanski_jezuiti_in_njihov_odnos_z_laiki.pdf
Velikost:1.97MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file975
Opis
Latinsko pisani letopis ljubljanskega jezuitskega kolegija, Historia annua, je razdeljen na tri dele; prvega, popisujočega leta 1596–1691, hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Letopis je izdaten vir za vse proučevalce zgodovine cerkve, ljudske pobožnosti in šolstva na Kranjskem, koristen tudi za kulturnozgodovinske in slovenistične študije. Kljub nekaterim nedoslednostim je razvidna težnja po sistematičnosti in natančnosti. S primerjavo podatkov iz letopisa lahko ugotovimo, da se jezuitske dejavnosti v Ljubljani niso močno razlikovale od onih drugod po Evropi. Monopol na področju srednjega šolstva se kaže v skrbi za poučevanje in celostno vzgojo dijakov, tako gosposkih kot meščanskih in kmečkih, a zaradi obrobnosti ljubljanskega kolegija v smislu znanstvenega raziskovanja lahko sklepamo, da so se ljubljanski jezuiti predano posvečali duhovniškim službam in dobrodelnosti. Letopis izpričuje redna pridiganja v kranjščini, nemščini in italijanščini ter množične obiske maš in spovedi, misijone in redno katehezo na podeželju. Izredno uspešni so bili pri organizaciji kongregacij in bratovščin – te so bile množične, vključevale so vse sloje obeh spolov. Prirejali so bleščeče spokorne procesije ter gojili glasbo in dramsko dejavnost; tematsko-motivno so bile uprizoritve vezane na biblijo, tehnično pa zelo napredne. Namenjene so bile predvsem vzgoji nižjih slojev in dijakov ter zabavi plemstva, s katerim so se sicer pogosto srečevali, in njega eminentne predstavnike, običajno na novo leto ter Ignacijev god, povabili na kosilo. Z deli usmiljenja so ljubljanski jezuiti stopili v stik s kaznjenci in dolžniki, ki so jih hrabrili pred smrtjo, jim blažili kazni oz. poplačali dolgove. Pomagali so bolnim in revnim, ob naravnih nesrečah tudi lastnim podložnikom; skrbeli so za spoved in maziljenje umirajočih. Spravljali so sprte, med temi veliko plemičev. Tudi po letu 1629 so spreobračali v katolištvo, predvsem vojake s severa, a tudi zajete Turke. Videti je, da so ljubljanski jezuiti zelo naklonjeni ženskam. Omenjajo se predvsem v povezavi s porodi. Najmanj v letopisu izvemo o ljudeh, s katerimi je kolegij gospodarsko sodeloval – v tem oziru izstopajo opisi posestnih tožb.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2560
- naslov
- Ljubljanski jezuiti in njihov odnos z laiki glede na Historio annuo (1596-1691)
- ustvarjalec
- Rok Dovjak
- soavtor
- Lilijana Žnidaršič Golec (ment.)
- predmet
- Historia annua
- jezuiti
- Ljubljana
- jezuitski kolegij
- laiki
- pridiganje
- spovedovanje in drugi zakramenti
- družbeni sloji
- starostna struktura
- etnična pripadnost
- ženske
- Jesuit college
- Ljubljana
- Historia Annua
- laity
- preaching
- confessions and others sacraments
- social classes
- age structure
- ethnic affiliation
- women
- opis
- The Latin annual of the Jesuit college in Ljubljana, originally named Historia Annua, is divided into three parts. The first one dates from 1596 to 1691 and is kept in the Archives of the Republic of Slovenia (ARS). The annual offers a great deal of information to all those studying Church history, folk piety and education in Carniola, the central region of modernday Slovenia. The annual is also an extremely useful source of information for cultural history and Slovene language studies. Despite several inconsistencies, concerning the structure and accuracy of information, a tendency of systematic and efficacious writing can be clearly seen. When comparing it with other literature, it can be established that Jesuit activity in Carniola did not differ much practices elsewhere in Europe. For instance, the annual shows that great care was taken to ensure education for the youth of both nobles and peasants. However, despite their monopolistic position over the educational system in Carniola, we can conclude that the Jesuits in Ljubljana were primarily dedicated to ecclesiastic duties and charitable work, as Ljubljana was not a centre for scientific research at the time. The annual speaks of regular preaching in the Carniolan, German and Italian languages, as well as well-attended masses and confessions, missionary work, and regular catechetical work in rural areas. They were extremely successful in organising congregations and fraternities which welcomed people from all classes, irrespective of social class or gender. They also arranged dazzling processions of repentance, and nurtured musical and dramarelated activities. Thematically, the performances were closely linked with the Bible, but technically they were very advanced. Such plays were primarily intended to educate lower social classes and students, but they were also considered entertainment for the nobles. Eminent aristocrats were regular guests of the college, and were often invited to dinner on New Year’s Eve and for Saint Ignatius’ Name Day. With their acts of mercy the Jesuits of Ljubljana came into contact with prisoners and debtors; they gave encouragement before death, and tried to reduce punishments or even repay debts themselves. They also nursed the ill and helped the poor, including their own serfs, in cases of natural disasters, providing confession and last rites before death. Among those, who were reconciled, a considerable number were nobles. The Jesuits continued converting people to Catholicism even after 1629. These converts were mostly Lutheran soldiers from northern Europe, though there were also quite a number of Turks. It also appears that the Jesuits of Ljubljana were very kind towards women, who are mentioned mostly in connection with childbirth. Although much is known about the economics of the college in Ljubljana, very little is known about the people involved in these activities. Nevertheless, some interesting information is given describing the property suits and claims.
- Latinsko pisani letopis ljubljanskega jezuitskega kolegija, Historia annua, je razdeljen na tri dele; prvega, popisujočega leta 1596–1691, hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Letopis je izdaten vir za vse proučevalce zgodovine cerkve, ljudske pobožnosti in šolstva na Kranjskem, koristen tudi za kulturnozgodovinske in slovenistične študije. Kljub nekaterim nedoslednostim je razvidna težnja po sistematičnosti in natančnosti. S primerjavo podatkov iz letopisa lahko ugotovimo, da se jezuitske dejavnosti v Ljubljani niso močno razlikovale od onih drugod po Evropi. Monopol na področju srednjega šolstva se kaže v skrbi za poučevanje in celostno vzgojo dijakov, tako gosposkih kot meščanskih in kmečkih, a zaradi obrobnosti ljubljanskega kolegija v smislu znanstvenega raziskovanja lahko sklepamo, da so se ljubljanski jezuiti predano posvečali duhovniškim službam in dobrodelnosti. Letopis izpričuje redna pridiganja v kranjščini, nemščini in italijanščini ter množične obiske maš in spovedi, misijone in redno katehezo na podeželju. Izredno uspešni so bili pri organizaciji kongregacij in bratovščin – te so bile množične, vključevale so vse sloje obeh spolov. Prirejali so bleščeče spokorne procesije ter gojili glasbo in dramsko dejavnost; tematsko-motivno so bile uprizoritve vezane na biblijo, tehnično pa zelo napredne. Namenjene so bile predvsem vzgoji nižjih slojev in dijakov ter zabavi plemstva, s katerim so se sicer pogosto srečevali, in njega eminentne predstavnike, običajno na novo leto ter Ignacijev god, povabili na kosilo. Z deli usmiljenja so ljubljanski jezuiti stopili v stik s kaznjenci in dolžniki, ki so jih hrabrili pred smrtjo, jim blažili kazni oz. poplačali dolgove. Pomagali so bolnim in revnim, ob naravnih nesrečah tudi lastnim podložnikom; skrbeli so za spoved in maziljenje umirajočih. Spravljali so sprte, med temi veliko plemičev. Tudi po letu 1629 so spreobračali v katolištvo, predvsem vojake s severa, a tudi zajete Turke. Videti je, da so ljubljanski jezuiti zelo naklonjeni ženskam. Omenjajo se predvsem v povezavi s porodi. Najmanj v letopisu izvemo o ljudeh, s katerimi je kolegij gospodarsko sodeloval – v tem oziru izstopajo opisi posestnih tožb.
- založnik
- Univerza v Ljubljani
- datum
- 2010
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- pravice
- licenca: ccByNcNd
- datotečni vir