V diplomskem delu obravnavamo Družbo Jezusovo, krščanstvo ter religioznost Azijcev, zlasti Kitajcev, kot jih v svojih pismih iz let 1735-1766 razkriva Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703-1774). Gre za jezuita, Kranjca iz Mengša, ki je več kot polovico svojega življenja preživel na Kitajskem.Družba Jezusova je v pismih predstavljena izrazito pozitivno, Hallerstein nikjer ne zapiše žal besede o svojih sobratih, kar kaže na gojeno samopodobo Družbe in njenih članov, torej tudi Hallersteina samega. Ta je bil kot jezuit seveda katoličan, a se v pismih bolj kaže kot kristjan. Zakaj je bilo temu tako lahko ugibamo, po našem mnenju gre predvsem za odraz jezuitsko-misijonskega prilagajanja različnim kulturam - pač v skladu z evangelijem, ki naj nagovori vsakega človeka. Iz pisem je vidno, da je Hallerstein religioznost Kitajcev spoštoval, njegov odnos do nje je bil dobrohoten, do neke mere je bil toleranten tudi do praznoverja. Zavračal pa je darovanje drugim bogovom, “malikovanje”, kar izhaja zlasti iz na Svetem pismu utemeljenega krščanskega nauka.