Prispevek opisuje neznano epizodo iz leta 1739, ko sta večji skupini slovenskih zidarjev in tesarjev ter rudarjev iz Idrije sodelovali pri avstrijskem podiranju beograjske trdnjave, po izgubljeni vojni prepuščene Osmanski državi. Avtor dogajanje mestoma na satiričen način povezuje z beograjsko-slovenskimi izkušnjami 20. stoletja, zlasti glede na to, da so se slovenski "rušitelji" iz 18. stoletja obrisali pod nosom za del plačila. Nad krivico so potarnali v jezikovno in ortografsko zanimivi slovensko pisani prisegi iz leta 1744, v kateri se med drugim pojavlja tudi pozneje, v času druge - komunistične Jugoslavije, toliko uporabljani izraz "tovariši".