Skavte so na Slovenskem pred 1. svetovno vojno odkrili pedagoški delavci. Ker so v novi Jugoslaviji iskali
skavti svoj prostor med društvi, ki jih bo podpirala država, je odločitev za samostojno jugoslovansko skavtsko
organizacijo padla šele leta 1921 in nato so se zbrali prvi skavti tudi v Sloveniji. V Celju jih je zbral ruski
skavt, v Ljubljani pa so se srednješolci kar sami znašli in šele potem iskali svoje voditelje. Gibanje je postalo
znano po svoji obsežni propagandi in svoji pomoči pri raznih velikih prireditvah. Čeprav je bilo odprto vsem
mladim, je večina članov prihajala iz dobro stoječih meščanskih krogov. Skavtstvo so meščani umestili med
športna gibanja, meščanski bontoni in drugi pisci pa so ga toplo priporočili meščanskim staršem.