Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času jugoslovanskega klasičnega parlamentarizma 1918-1929

Avtor(ji): Dolenc, Ervin
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 1992
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Jasna Fischer (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Zakonska ureditev kulturnih dejavnosti dvajsetih let v Sloveniji in celotni »Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev« je bila, tako kot v večini drugih področij, zmedena, neenotna in nedorečena. Razen redkih izjem so na področju kulturnega delovanja veljali zakoni prejšnjih držav na tem prostoru, v Sloveniji staroavstrijski in so se s poudarjeno centralizirajočim urejanjem iz Beograda mešali s staro srbsko zakonodajo. Pri tem je prihajalo do dvoumnosti in očitnih zakonskih nasprotij, kar je omogočalo brezzakonje ter samovoljo nižjih upravnih oblasti, političnih strank in posameznikov.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/2214
    • dcterms:title
      • Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času jugoslovanskega klasičnega parlamentarizma 1918-1929
    • dcterms:alternative
      • Legislation Regarding Culture in Slovenia during the Period of Classic Parlamentarism in Yugoslavia (1918 - 1929)
    • dcterms:creator
      • Ervin Dolenc
    • dcterms:subject
      • Kraljevina SHS
      • kulturna zakonodaja
      • kultura
    • dcterms:abstract
      • The legislation in the sphere of cultural activities that was in force in Slovenia and, for that matter, the entire »Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes«, in the 1920ies was rather confusing, manifold and incomplete as were the laws governing a number of other spheres of life. With but a few exceptions culture was organized in compliance with the legislation adopted by former states in this territory; in Slovenia the laws of the Austro-Hungarian Empire were still in force, while simultaneously the Belgrade government attempted to impose it own rules. The result were numerous ambiguities and legal contradictions. Lawlessness and arbitrary decisions of the local authorities, political parties and individuals could flourish in such circumstances.

      • Zakonska ureditev kulturnih dejavnosti dvajsetih let v Sloveniji in celotni »Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev« je bila, tako kot v večini drugih področij, zmedena, neenotna in nedorečena. Razen redkih izjem so na področju kulturnega delovanja veljali zakoni prejšnjih držav na tem prostoru, v Sloveniji staroavstrijski in so se s poudarjeno centralizirajočim urejanjem iz Beograda mešali s staro srbsko zakonodajo. Pri tem je prihajalo do dvoumnosti in očitnih zakonskih nasprotij, kar je omogočalo brezzakonje ter samovoljo nižjih upravnih oblasti, političnih strank in posameznikov.

    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Jasna Fischer (odgovorni urednik)
    • dcterms:date
      • 1992
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:16
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf