Podjetništvo v slovenskem kmetijstvu

(Razpotja med individualnim in kolektivnim podjetništvom v kmetijstvu od zemljiške odveze do druge svetovne vojne)

Avtor(ji): Lazarević, Žarko
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 1994
Založnik(i): Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Soavtor(ji): Jasna Fischer (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    V slovenskem kmetijstvu so prevladovale majhne kmetije, ki niso bile sposobne zadostiti zahtevam tržnega gospodarjenja. Zato se je med Slovenci utrdilo prepričanje, da lahko tem kmetom omogoči preživetje in sprostitev podjetniške pobude v okvirih kapitalistične ekonomije le zadružništvo. Vendar so se ti upi izjalovili, ker pri blagovnem zadružništvu niso uspeli doseči takih rezultatov kot pri kreditnem.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/2128
    • dcterms:title
      • Podjetništvo v slovenskem kmetijstvu
      • (Razpotja med individualnim in kolektivnim podjetništvom v kmetijstvu od zemljiške odveze do druge svetovne vojne)
    • dcterms:alternative
      • Enterprise in Slovenian Agriculture
      • (Crossroads between individual and collective enterprise in agriculture from the time of the Land Release (1848) to World War II)
    • dcterms:creator
      • Žarko Lazarević
    • dcterms:subject
      • slovenska zgodovina
      • gospodarska zgodovina
      • kmetijstvo
      • zadružništvo
    • dcterms:abstract
      • At this time in the Slovenian agriculture, smaller farms prevailed which were unable to meet the demands of the market economy. As a consequence, the conviction had developed among Slovenes that only co-operative farming would ensure the survival of and enterprise initiative for smaller farmers. However, these hopes failed because the produce based co-operative farming could not match the results of the credit based co-operative farming.

      • V slovenskem kmetijstvu so prevladovale majhne kmetije, ki niso bile sposobne zadostiti zahtevam tržnega gospodarjenja. Zato se je med Slovenci utrdilo prepričanje, da lahko tem kmetom omogoči preživetje in sprostitev podjetniške pobude v okvirih kapitalistične ekonomije le zadružništvo. Vendar so se ti upi izjalovili, ker pri blagovnem zadružništvu niso uspeli doseči takih rezultatov kot pri kreditnem.

    • dcterms:publisher
      • Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Jasna Fischer (odgovorni urednik)
    • dcterms:date
      • 1994
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:18
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf