logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Dobrodelne prireditve, zastave in vojaška godba

Boji za javni prostor na Štajerskem okoli leta 1900
Avtor(ji):Martin Moll
Soavtor(ji):Andrej Studen (ur.), Aleksander Žižek (prev.)
Leto:2006
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2006, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:nacionalizem, Slovenci, Nemci, nationalism, Germans, Slovenes
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Martin Moll je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2006_1_Zgodovina-za-vse.pdf
Velikost:3.20MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file299
Odpri
Prenesi
Opis
Okoli leta 1900 je bila Štajerska dvojezična dežela, ki jo je poseljevalo slab milijon nemških Štajercev in 400.000 Slovencev. V letih pred prvo svetovno vojno so ozračje določala nasprotja med obema narodoma. Dogajanje so zaznamovali prepiri o zasedbi javnih funkcij ter enakopravni obravnavi slovenskega jezika v uradih, na sodiščih in v šolah. Oba naroda sta svoje neizživete nacionalistične ambicije rada povezovala s širšim zaledjem – nemški Štajerci z velikonemško idejo, slovenski pa s panslavizmom. Lojalni in s habsburškim patriotizmom prežeti državni uradniki so se nemalokrat znašli v nezavidljivem položaju, ko so v imenu državne ureditve in zvestobe avstrijski hiši obračunavali s pretiranimi izlivi tovrstne »naddržavne« naklonjenosti.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2086
    • naslov
      • Dobrodelne prireditve, zastave in vojaška godba
      • Boji za javni prostor na Štajerskem okoli leta 1900
      • Charity events, flags and brass bands
      • The battles for space in the public arena in Styria circa 1900
      • Wohltatigkeitsfeste, Fahnenschmuck und Militarmusik
      • Konflikte um den offentlichen Raum in der Steiermark um 1900
    • ustvarjalec
      • Martin Moll
    • soavtor
      • Andrej Studen (ur.)
      • Aleksander Žižek (prev.)
    • predmet
      • nacionalizem
      • Slovenci
      • Nemci
      • nationalism
      • Germans
      • Slovenes
    • opis
      • Around the year 1900, Styria was a bilingual province, inhabited by a little under a million German Styrians and 400,000 Slovenes. During the years before WWI, the atmosphere was fraught with conflicts between the two nations. The events of the time were punctuated by heated debates on the allocation of public offices and the equal status of the Slovene language in the administrative offices, courts and schools. Both nations had a tendency to link their unrealised nationalist ambitions with more far-reaching concepts - the German Styrians with the idea of a Greater Germany, and the Slovenes with Pan-Slavism. The loyal government officials, permeated with Hapsburg patriotism, often found themselves in the unenviable position where they were forced, on behalf of the state administration and in the name of loyalty to the Austrian Royal Family, to deal strictly with all exaggerated outbursts of support for such super-state ideas.
      • Okoli leta 1900 je bila Štajerska dvojezična dežela, ki jo je poseljevalo slab milijon nemških Štajercev in 400.000 Slovencev. V letih pred prvo svetovno vojno so ozračje določala nasprotja med obema narodoma. Dogajanje so zaznamovali prepiri o zasedbi javnih funkcij ter enakopravni obravnavi slovenskega jezika v uradih, na sodiščih in v šolah. Oba naroda sta svoje neizživete nacionalistične ambicije rada povezovala s širšim zaledjem – nemški Štajerci z velikonemško idejo, slovenski pa s panslavizmom. Lojalni in s habsburškim patriotizmom prežeti državni uradniki so se nemalokrat znašli v nezavidljivem položaju, ko so v imenu državne ureditve in zvestobe avstrijski hiši obračunavali s pretiranimi izlivi tovrstne »naddržavne« naklonjenosti.
      • Um 1900 war die Steiermark ein zweisprachiges Land, bewohnt von einer knappen Million Deutsch-Steirer und 400.000 Slowenen. In den Jahren bis zum Ersten Weltkrieg bestimmten Gegensätze zwischen den beiden Volksgruppen das Klima. Ein Hickhack um Postenbesetzungen im öffentlichen Dienst, um die Gleichberechtigung der slowenischen Sprache vor Ämtern und Gerichten sowie in den Schulen prägte das Geschehen. Mit der Auflösung der Habsburgermonarchie im Herbst 1918 wurde dieser langjährige Streit gegenstandslos. Er illustriert insbesondere den emotionalen Charakter des Kampfes um Symbole und den öffentlichen Raum. So wie die Bosnier zum Symbol des ungeliebten Gesamtstaates geworden waren, so wurde Schwarz-Rot-Gold zur Verkörperung jener groß- bzw. gesamtdeutschen Orientierung, die sich der Deutschnationalismus von seiner Regierung um keinen Preis nehmen lassen wollte. Da eine offene Propagierung eines Anschluss-Wunsches nicht in Frage kam (eine solche Forderung wäre als Hochverrat strafrechtlich verfolgt worden), behalf man sich mit einer symbolischen Artikulation, eben den Farben Schwarz-Rot-Gold. Die im Beitrag präsentierten Fallbeispiele belegen zugleich eine bemerkenswerte Spannweite in den amtlichen Reaktionen: Statthalter Clary schwankte je nach den Machtverhältnissen zwischen einer kompromisslosen Verfechtung des gesamtstaatlichen Gedankens und einer weitgehenden Nachgiebigkeit gegenüber deutschnationalen Forderungen. Die gegen Ende des Krieges erkennbaren Ansätze, den Slowenen entgegen zu kommen und den öffentlichen Gebrauch ihrer nationalen Symbole zu gewähren, kamen zu spät. Mit der neuen Grenzziehung ab 1919 kehrten sich die Fronten um: Nun war es die deutschsprachige Minderheit im neuen jugoslawischen Staat, deren nationale Entfaltung nicht nur über Symbole behindert wurde. Die Kenntnis der Vorgeschichte dieser Entwicklung zu vertiefen ist eines der zentralen Anliegen des vorliegenden Beitrags.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd