Okoli leta 1900 je bila Štajerska dvojezična dežela, ki jo je poseljevalo slab milijon nemških Štajercev in 400.000 Slovencev.
V letih pred prvo svetovno vojno so ozračje določala nasprotja med obema narodoma. Dogajanje so zaznamovali prepiri o
zasedbi javnih funkcij ter enakopravni obravnavi slovenskega jezika v uradih, na sodiščih in v šolah.
Oba naroda sta svoje neizživete nacionalistične ambicije rada povezovala s širšim zaledjem – nemški Štajerci z velikonemško
idejo, slovenski pa s panslavizmom. Lojalni in s habsburškim patriotizmom prežeti državni uradniki so se nemalokrat
znašli v nezavidljivem položaju, ko so v imenu državne ureditve in zvestobe avstrijski hiši obračunavali s pretiranimi
izlivi tovrstne »naddržavne« naklonjenosti.