Prispevek pregledno obravnava orožje in bojno opremo iz slovenskih muzejskih zbirk kot pomembna vira za vojno in vojaško zgodovino slovenskega ozemlja v srednjem veku. Doslej ju niso poglobljeno proučevali in po večini ne objavljali. Največjo zbirko ima Narodni muzej Slovenije, posebno najdbe iz Ljubljanice, manjše zbirke pa posamezni pokrajinski in mestni muzeji, posebno na Ptuju, v Mariboru, Celju in Brežicah. Naloge muzejev so konservirati, inventarizirati in kataloško ustrezno objaviti gradivo kot nujni temelj za nadaljnje proučevanje, ki naj vključuje naravoslovnotehnične analize ter arheološke oziroma zgodovinske raziskave. Te so pogoj za nove sodobne razstave, skupaj z rekonstrukcijami ali modeli orožij in naprav, s scenskimi in virtualnimi prikazi.