Nemška mečevalska oz. borilna šola je skupni naziv za borilni sistem, katerega utemeljitelj je bil Johannes Liechtenauer. V srednjeevropskem prostoru je bil v rabi od druge polovice 14. do konca 16. stol., opisan pa je v priročnikih (Fechtbücher) takratnih mojstrov. Liechtenauerjeva borilna doktrina, opisana v zapletenih verzih, nerazumljivih laikom, obsega bojevanje z različnim orožjem, za njim pa so jo razvijali in širili drugi mojstri, kot sta bila Hanko Döblinger in Sigmund Ringeck. Z njenim odkrivanjem od konca 19. stol. pa do danes se bistveno spreminja pogled na nekdanje bojevanje, ki je bilo v resnici tehnično do podrobnosti izdelano in je pomenilo tako rekoč visoko šolo borilne umetnosti tako peš kot na konju. Vse to je tudi del slovenske zgodovine.