logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Šolska in visokošolska dela

/

Diplomska dela

Ohranjeni Škucevi fanzini

Zgodovinski kontekst in intermedialne navezave

Avtor(ji):Melita Sodnik
Soavtor(ji):Božo Repe (ment.), Vanesa Matajc (ment.)
Leto:2013
Založnik(i):Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Melita Sodnik je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Sodnik-diploma.pdf
Velikost:3.08MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Diplomska naloga obravnava Škuceve pank fanzine oz. tako imenovane Publikacije Galerije ŠKUC Izdaja, ki so izhajali v prvi polovici osemdesetih let. V njej pojasnim, v kakšnih zgodovinskih okoliščinah so nastajali, potem pa analiziram 25 fanzinov, ki sem jih uspela dobiti. Galerija Škuc Izdaja je v času od oktobra 1981 do maja 1986 izdala 38 fanzinov, prvi (označen s št. 0) pa je bil prepovedan. Največ fanzinov je izšlo v letih1983 (14) in 1984 (10). Fanzine so razmnoževali s kopirnim strojem (t. i. kseroks tehnika). Naklada je bila nizka (običajno 50 do 100 izvodov, izjemoma pa 500 in več). Ob izdajanju fanzinov je Galerija Škuc Izdaja izdala tudi 14 kaset z glasbo večinoma domačih pankovskih skupin. Skupno vsem fanzinom je, da obravnavajo teme, ki so mlade v zgodovinskem trenutku, v katerem so nastale, najbolj obremenjevale. Osrednje teme fanzinov so: kritika političnega sistema, spolnost in pornografija, mučenje in podrejanje. Vse te lahko prenesemo na situacijo mladih pankerjev, na njihova občutja ob »prikriti« državni represiji v prvi polovici osemdesetih let 20. stoletja. Ker je bila pornografija prepovedana, je objavljanje takih slik pomenilo upiranje, kršenje pravil. Stili pisanja so bili različni (proza oz. prispevki o določeni temi, besedila pesmi pankovskih skupin, kratke zgodbe itd.). Oblikovno je vsak fanzin zgodba zase. V smislu intermedialnosti jezikovni medij večinoma primarni, slikovno gradivo pa sekundarni, ki besedilo dopolnjuje in ilustrira (vključno z izrezki iz časopisov, z napisi itd.). Vsebinsko se tako besedila kot slikovno gradivo največkrat navezujejo na aktualne družbene in politične probleme časa, v katerem so nastali.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/20246
    • naslov
      • Ohranjeni Škucevi fanzini
      • Zgodovinski kontekst in intermedialne navezave
      • Preserved ŠKUC fanzines
      • Historical context and intermedial relations
    • ustvarjalec
      • Melita Sodnik
    • soavtor
      • Božo Repe (ment.)
      • Vanesa Matajc (ment.)
    • predmet
      • pank
      • ŠKUC
      • fanzini
      • intermedialnost
      • punk
      • ŠKUC
      • fanzines
      • intermediality
    • opis
      • Diplomska naloga obravnava Škuceve pank fanzine oz. tako imenovane Publikacije Galerije ŠKUC Izdaja, ki so izhajali v prvi polovici osemdesetih let. V njej pojasnim, v kakšnih zgodovinskih okoliščinah so nastajali, potem pa analiziram 25 fanzinov, ki sem jih uspela dobiti. Galerija Škuc Izdaja je v času od oktobra 1981 do maja 1986 izdala 38 fanzinov, prvi (označen s št. 0) pa je bil prepovedan. Največ fanzinov je izšlo v letih1983 (14) in 1984 (10). Fanzine so razmnoževali s kopirnim strojem (t. i. kseroks tehnika). Naklada je bila nizka (običajno 50 do 100 izvodov, izjemoma pa 500 in več). Ob izdajanju fanzinov je Galerija Škuc Izdaja izdala tudi 14 kaset z glasbo večinoma domačih pankovskih skupin. Skupno vsem fanzinom je, da obravnavajo teme, ki so mlade v zgodovinskem trenutku, v katerem so nastale, najbolj obremenjevale. Osrednje teme fanzinov so: kritika političnega sistema, spolnost in pornografija, mučenje in podrejanje. Vse te lahko prenesemo na situacijo mladih pankerjev, na njihova občutja ob »prikriti« državni represiji v prvi polovici osemdesetih let 20. stoletja. Ker je bila pornografija prepovedana, je objavljanje takih slik pomenilo upiranje, kršenje pravil. Stili pisanja so bili različni (proza oz. prispevki o določeni temi, besedila pesmi pankovskih skupin, kratke zgodbe itd.). Oblikovno je vsak fanzin zgodba zase. V smislu intermedialnosti jezikovni medij večinoma primarni, slikovno gradivo pa sekundarni, ki besedilo dopolnjuje in ilustrira (vključno z izrezki iz časopisov, z napisi itd.). Vsebinsko se tako besedila kot slikovno gradivo največkrat navezujejo na aktualne družbene in politične probleme časa, v katerem so nastali.
      • The thesis deals with Škuc punk fanzines, i.e. the so-called Publications of the Škuc Izdaja Gallery, which were published in the first half of the eighties. It explains the historic circumstances in which the publications were created, and analyses 25 fanzines that the author managed to obtain. In the period from October 1981 to May 1986, 38 fanzines were edited by the Škuc Izdaja and the first one (with issue number 0) was banned. Most fanzines were published in the years 1983 (14) and 1984 (10). The fanzines were reproduced using Xerox technique. The circulation was low (usually from 50 to 100 copies, exceptionally 500 or more). Along with the fanzines, 14 cassettes presenting mostly the music of local punk bands were released by the Škuc Izdaja Gallery. All fanzines deal with themes that the young were particularly troubled by in the historical moment when they were written. The central themes of the fanzines are: criticism of the political system, sexuality, pornography, torture and subordination. All these themes were relevant to young punkers in their situation and feelings about the covert state repression in the first half of the 20th century eighties. As pornography was banned, publishing such pictures meant resistance, violation of the rules. Different styles of writing were used (prose contributions on particular themes, lyrics of punk bands, short stories, etc.). Each fanzine is special in its form. In the context of intermediality, language is the primary medium and pictorial material is secondary as it complements and illustrates the text (including clippings from newspapers, signs, etc.). In terms of contents, both texts and pictorial materials mostly relate to current social and political problems of the time when they were created.
    • založnik
      • Univerza v Ljubljani
    • datum
      • 2013
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    • datotečni vir