Avtor predvsem na osnovi virov osvetljuje pomen državnopravnih ukrepov kralja Aleksandra po uvedbi diktature leta 1929 za položaj Slovenije v jugoslovanski državi. V tem pogledu sta pomenili ukinitev samouprav ljubljanske in mariborske oblasti ter oblikovanje Dravske banovine in njene kraljevske banske uprave veliko prelomnico. Jugoslovanski del slovenskega ozemlja je bil spet združen v eni upravni enoti, hkrati pa je bila ukinjena sleherna samouprava in boj za avtonomijo Slovenije se je vrnil na izhodišče.