Ustanovitev Inštituta za zgodovino delavskega gibanja je potekala brez sodelovanja strokovne javnosti. Njegove naloge so bile prenesti težišče zgodovinskega raziskovanja na novejšo dobo in povečati vlogo marksistične znanosti v humanistiki, saj so komunistični ideologi poudarjali, da je proučevanje preteklosti preveč "klerikalno". Ustanovitev leta 1959 je sovpadala z zaostritvijo odnosov med oblastjo in univerzo v Ljubljani, zlasti Filozofsko fakulteto, kar je dalo Inštitutu svojevrsten politični pečat. Kmalu po ustanovitvi Inštituta so se morali partijski ideologi soočiti z dejstvom, da se mora podrejati predpisom, veljavnim za znanstvene ustanove, in da ne more biti le strokovni servis vladajoče stranke.