logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Sprememba kulturnopolitične usmeritve po informbirojevskem sporu


Avtor(ji):Aleš Gabrič
Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:1998
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Aleš Gabrič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_1998_1-2.pdf
Velikost:2.35MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Jugoslovanska oblast je po letu 1945 posnemala tudi sovjetsko kulturnopolitično usmeritev, kar pa je v kulturno razviti in tradicionalno zahodnim vplivom odprti Sloveniji pustilo slabe rezultate. Do spreminjanja kulturne politike je prišlo leto dni po izbruhu spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ko se je začela Jugoslavija vnovič odpirati zahodnemu svetu. Simbolni preobrat je prineslo leto 1952, ko se je združenje jugoslovanskih književnikov formalno odreklo tendencam socialističnega realizma in ko je Partija ukinila svoj agitprop, razširjen cenzurni aparat, ki je bil podvajanje oblastnih organov. Sprva so bile spremembe večinoma še rezultat dela oblasti, na začetku petdesetih let pa so se uveljavljale tudi tendence, ki so nasprotovale monopolu Komunistične partije v kulturi. Obračun z Milovanom Đilasom leta 1954 pa je pokazal, da oblast ne bo dovolila povsem sproščenega kulturnega ustvarjanja.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1948
    • naslov
      • Sprememba kulturnopolitične usmeritve po informbirojevskem sporu
      • The Change of Cultural Policy Orientation after the Inform Bureau Conflict
    • ustvarjalec
      • Aleš Gabrič
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Jugoslavija
      • komunistična partija
      • informbirojski spor
      • kultura
      • kulturna politika
      • Agitprop
      • cenzura
    • opis
      • Since 1945 the Yugoslav leadership imitated the model of Soviet socialism also in the field of cultural policy. The consequences of such direction were particularly bad for Slovenia, a culturally developed country, which had been traditionally open to the western influences in the past. The cultural orientation started changing a year after the outbreak of conflict between Yugoslavia and the Soviet Union. At that time Yugoslavia began to open itself again to the western world. The symbolic turnabout came in 1952, when the Yugoslav Association of Writers formally renounced the trends of socialist realism. Also in that year, the Communist Party abolished the 'Agitprop', an extensive censorship apparatus, which had been used for exercising intellectual control over artistic and scientific production. At first, the changes were mostly the result of political actions of the government, but since the early fifties other tendencies were also emerging which were opposing the Communist monopoly in culture. However, the conflict with Milovan Đilas in 1954 showed that the authorities would not allow a total freedom of cultural activity.
      • Jugoslovanska oblast je po letu 1945 posnemala tudi sovjetsko kulturnopolitično usmeritev, kar pa je v kulturno razviti in tradicionalno zahodnim vplivom odprti Sloveniji pustilo slabe rezultate. Do spreminjanja kulturne politike je prišlo leto dni po izbruhu spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ko se je začela Jugoslavija vnovič odpirati zahodnemu svetu. Simbolni preobrat je prineslo leto 1952, ko se je združenje jugoslovanskih književnikov formalno odreklo tendencam socialističnega realizma in ko je Partija ukinila svoj agitprop, razširjen cenzurni aparat, ki je bil podvajanje oblastnih organov. Sprva so bile spremembe večinoma še rezultat dela oblasti, na začetku petdesetih let pa so se uveljavljale tudi tendence, ki so nasprotovale monopolu Komunistične partije v kulturi. Obračun z Milovanom Đilasom leta 1954 pa je pokazal, da oblast ne bo dovolila povsem sproščenega kulturnega ustvarjanja.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 1998
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd