logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Nekatere posebnosti kolektivizacije vasi v Ljudski republiki Makedoniji v letih 1949-1953


Soavtor(ji):Jasna Fischer (odg. ur.)
Leto:1998
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Datoteke (1)
Ime:Prispevki_za_novejso_zgodovino_1998_1-2.pdf
Velikost:2.35MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica na osnovi arhivskega gradiva iz Arhiva Makedonije in Arhiva Jugoslavije, gradiva CK KPJ, prikazuje proces kolektivizacije vasi v Makedoniji kot državno in neekonomsko podružbljanje kmetijstva. Pri izvajanju teh ukrepov KP ni izhajala iz konkretnega socialno-ekonomskega okolja, ampak iz lastnih ideoloških konstrukcij in voluntarizma in želela ustvariti kopijo sovjetskega modela agrarne politike. Hoteli so preskočiti razvoj družbe in kmetijstva v Jugoslaviji, to pa je bilo v Makedoniji še v predkapitalistični fazi. Ugotavlja, da so v Makedoniji prevladovali 'višji' tipi zadrug, bolj neugodni za kmete ter da je bilo vanje vključenih 41% vseh gospodinjstev v republiki. Analizira tudi narodnostno sestavo kmečkih delovnih zadrug v Makedoniji in ugotavlja, da so se vanje vključevali pretežno makedonski kmetje, mnogo manj pa Albanci.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1947
    • naslov
      • Nekatere posebnosti kolektivizacije vasi v Ljudski republiki Makedoniji v letih 1949-1953
      • Some Peculiarities of Rural Collectivization in Peoples Republic Of Macedonia between 1949 and 1953
    • ustvarjalec
      • Violeta Ačkoska
    • soavtor
      • Jasna Fischer (odg. ur.)
    • predmet
      • Jugoslavija
      • Makedonija
      • povojna zgodovina
      • kolektivizacija
      • kmetijstvo
      • zadruge
    • opis
      • The author establishes that the process of collectivization of villages in Macedonia was a politically motivated, non-economical nationalization of agriculture. Her findings are based on the archive material of the Central Committee of the Communist Party of Yugoslavia and the material from the Archives of Macedonia and Archives of Yugoslavia. The Communist Party performed these collectivization measures on the basis of their own ideological constructs and voluntarism and did not take into account the specific socio-economic environment. They attempted to create a copy of the Soviet model of agrarian policy and skip certain phases of social and agricultural development in Yugoslavia. Yet, Macedonia was still at the pre-capitalist stage of development. The author finds that in Macedonia, the so-called 'higher' cooperatives were prevalent. These were less favourable to the farmers and included forty-one per cent of all households. The analysis of the national structure in farmer's working cooperatives shows that it was mostly the Macedonian farmers who joined them, while the Albanians were much less present.
      • Avtorica na osnovi arhivskega gradiva iz Arhiva Makedonije in Arhiva Jugoslavije, gradiva CK KPJ, prikazuje proces kolektivizacije vasi v Makedoniji kot državno in neekonomsko podružbljanje kmetijstva. Pri izvajanju teh ukrepov KP ni izhajala iz konkretnega socialno-ekonomskega okolja, ampak iz lastnih ideoloških konstrukcij in voluntarizma in želela ustvariti kopijo sovjetskega modela agrarne politike. Hoteli so preskočiti razvoj družbe in kmetijstva v Jugoslaviji, to pa je bilo v Makedoniji še v predkapitalistični fazi. Ugotavlja, da so v Makedoniji prevladovali 'višji' tipi zadrug, bolj neugodni za kmete ter da je bilo vanje vključenih 41% vseh gospodinjstev v republiki. Analizira tudi narodnostno sestavo kmečkih delovnih zadrug v Makedoniji in ugotavlja, da so se vanje vključevali pretežno makedonski kmetje, mnogo manj pa Albanci.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 1998
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd