Avtorica na osnovi arhivskega gradiva iz Arhiva Makedonije in Arhiva Jugoslavije, gradiva CK KPJ, prikazuje proces kolektivizacije vasi v Makedoniji kot državno in neekonomsko podružbljanje kmetijstva. Pri izvajanju teh ukrepov KP ni izhajala iz konkretnega socialno-ekonomskega okolja, ampak iz lastnih ideoloških konstrukcij in voluntarizma in želela ustvariti kopijo sovjetskega modela agrarne politike. Hoteli so preskočiti razvoj družbe in kmetijstva v Jugoslaviji, to pa je bilo v Makedoniji še v predkapitalistični fazi. Ugotavlja, da so v Makedoniji prevladovali 'višji' tipi zadrug, bolj neugodni za kmete ter da je bilo vanje vključenih 41% vseh gospodinjstev v republiki. Analizira tudi narodnostno sestavo kmečkih delovnih zadrug v Makedoniji in ugotavlja, da so se vanje vključevali pretežno makedonski kmetje, mnogo manj pa Albanci.