Slovenska kulturna zgodovina je bila večinoma domena posebnih raziskovalnih disciplin kot so lite-rarna, umetnostna zgodovina, muzikologija, pedagogika ipd. Slovenski zgodovinarji se bolj posvečajo tej temi šele v zadnjem času. To je poleg politične vpetosti slovenskega zgodovinopisja, ki je narekovalo predvsem raziskovanje in poveličevanje polpreteklega političnega dogajanja, verjetno posledica majhnosti prostora, dvomilijonskega naroda in števila raziskovalcev, ki skušajo pokrivati vse pomembne zgodovinske teme kot si jih lahko privošči kakšna večja nacionalna historiografija.