logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Mamin paket zavit v „veleizdajalsko vsebino“

Slovenski vojak in politika med prvo svetovno vojno
Avtor(ji):Bogdan Šteh
Soavtor(ji):Andrej Studen (ur.)
Leto:2008
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2008, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:1. svetovna vojna, slovenski vojaki, razmere na fronti, dnevniki, spominska literatura, World War I, Slovene soldiers, conditions on the frontline, diaries, memoirs
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Bogdan Šteh je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2008_1_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:8.29MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file710
Odpri
Prenesi
Opis
Dnevniška, spominska literatura in objavljena pisemska korespondenca slovenskih vojakov, udeležencev 1. svetovne vojne, se tematsko največ ukvarja z vojakovimi strahovi pred smrtjo, obupnimi razmerami na fronti in skrbjo za domače, ki so bili spričo pomanjkanja živil v zaledju le malenkost na boljšem kot sami vojaki. Razumljivo je, da ob grozi, ki so jo doživljali na bojišču, zanimanje za politiko ni njihova prioriteta. To še posebno velja za dnevniško literaturo in pisma, ki so veliko bolj vereodostojni kazalec stanja duha posameznikov, kot kasneje izdani spomini. Predvsem spomini tistih udeležencev 1. svetovne vojne, ki so se med njo postavili na protihabsburško stran, pogosto v pripoved vnašajo spoznanja, ki sodijo v čas izdaje spominov, ne pa v čas 1. svetovne vojne. V grobem lahko rečemo, da slovenski vojak spremlja politiko in ima o dogodkih svoje mnenje, ki ga navadno izrazi v obliki krajšega komentarja. Politične dogodke so večinoma spremljali prek časopisov, dokler so ti lahko prišli do vojakov na fronto, le v manjši meri prek pisem. Večina slovenskih vojakov je ostala zvestih habsburški monarhiji, čeprav imajo do nje kritičen odnos. Prihodnost Slovencev vidijo v okviru preurejene habsburške monarhije, po predvojnem programu trializma.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/1829
    • naslov
      • Mamin paket zavit v „veleizdajalsko vsebino“
      • Slovenski vojak in politika med prvo svetovno vojno
      • Mother’s package wrapped in „treasonable materials “
      • The Slovene soldier and politics during World War I
      • Mutters Paket in „hochverräterischen Inhalt“ gehüllt
      • Slowenische Soldaten und die Politik während des Ersten Weltkriegs
    • ustvarjalec
      • Bogdan Šteh
    • soavtor
      • Andrej Studen (ur.)
    • predmet
      • 1. svetovna vojna
      • slovenski vojaki
      • razmere na fronti
      • dnevniki
      • spominska literatura
      • World War I
      • Slovene soldiers
      • conditions on the frontline
      • diaries
      • memoirs
    • opis
      • The published diaries, memoirs and written correspondence of Slovene soldiers who participated in WW I commonly deal with themes such as the soldiers' fear of death, the appalling conditions on the front, and anxiety over loved ones, whose situation in the hinterland was often only marginally better than that of the soldiers because of food shortages. It is understandable that, amid the horrors of the battlefield, politics did not represent a priority for them. This is particularly evident from the diaries and letters, which are a much more reliable indicator of the individuals’ spirits than the later published memoirs. It is particularly the memories of those participants in WW I who opted for the anti-Hapsburg side that often feature views characteristic of the time when the memoirs were published and not of the years during the 1st World War. We can say, roughly speaking, that the Slovene soldier followed politics and had his opinion about the events. He usually expressed it in the form of a brief comment. He followed political events mostly through newspapers, as long as these could reach him at the front. Only a small part of the information was obtained through letters. Most Slovene soldiers remained loyal to the Hapsburg monarchy, even though they were critical of it. They thought Slovenes had a future within a restructured Hapsburg monarchy along the lines of the pre-war tripartite arrangement.
      • Dnevniška, spominska literatura in objavljena pisemska korespondenca slovenskih vojakov, udeležencev 1. svetovne vojne, se tematsko največ ukvarja z vojakovimi strahovi pred smrtjo, obupnimi razmerami na fronti in skrbjo za domače, ki so bili spričo pomanjkanja živil v zaledju le malenkost na boljšem kot sami vojaki. Razumljivo je, da ob grozi, ki so jo doživljali na bojišču, zanimanje za politiko ni njihova prioriteta. To še posebno velja za dnevniško literaturo in pisma, ki so veliko bolj vereodostojni kazalec stanja duha posameznikov, kot kasneje izdani spomini. Predvsem spomini tistih udeležencev 1. svetovne vojne, ki so se med njo postavili na protihabsburško stran, pogosto v pripoved vnašajo spoznanja, ki sodijo v čas izdaje spominov, ne pa v čas 1. svetovne vojne. V grobem lahko rečemo, da slovenski vojak spremlja politiko in ima o dogodkih svoje mnenje, ki ga navadno izrazi v obliki krajšega komentarja. Politične dogodke so večinoma spremljali prek časopisov, dokler so ti lahko prišli do vojakov na fronto, le v manjši meri prek pisem. Večina slovenskih vojakov je ostala zvestih habsburški monarhiji, čeprav imajo do nje kritičen odnos. Prihodnost Slovencev vidijo v okviru preurejene habsburške monarhije, po predvojnem programu trializma.
      • Tagebücher, Memoirenliteratur und die veröffentlichte Briefkorrespondenz slowenischer Soldaten, die am Ersten Weltkrieg teilnahmen, befassen sich thematisch meist mit der Angst der Soldaten vor dem Tod, den entsetzlichen Verhältnissen an der Front und der Sorge um die Familien zu Hause, denen es aufgrund des Lebensmittelmangels im Hinterland nur wenig besser ging als den Soldaten. Es ist verständlich, dass angesichts der Schrecken, die die Soldaten am Schlachtfeld erlebten, ihr Interesse an Politik keine Priorität hatte. Das gilt insbesondere für die Tagebuchliteratur und die Briefe, die ein viel glaubwürdigerer Indikator für den Gemütszustand des Einzelnen sind als später herausgegebene Erinnerungen. Vor allem die Erinnerungen jener Teilnehmer des Ersten Weltkriegs, die sich während des Krieges auf die antihabsburgische Seite stellten, fügen oft Erkenntnisse in die Erzählung ein, die nicht aus der Zeit des Krieges, sondern aus der Zeit der Herausgabe der Erinnerungen stammen. Im Großen und Ganzen kann man sagen, dass der slowenische Soldat die Politik mitverfolgte und sich seine Meinung über die Ereignisse bildete, die er gewöhnlich in Form eines kürzeren Kommentars ausdrückte. Die politischen Geschehnisse wurden meist mit Hilfe von Zeitungen verfolgt, solange diese bis zu den Soldaten an die Front gelangten, und nur in geringerem Maße mit Hilfe von Briefen. Die Mehrheit der slowenischen Soldaten blieb der Habsburgermonarchie treu, obwohl sie ihr gegenüber eine kritische Einstellung hatten. Sie sahen die Zukunft der Slowenen im Rahmen einer gemäß dem Vorkriegsprogramm des Trialismus neu geordneten Habsburgermonarchie.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2008
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd