Goriški Judje so se začeli v 19. stoletju vključevati v goriško
družbo. Ko so se vrata geta odprla, so se posamezniki
stapljali z okoljem, ki jih je obdajalo, hoteli so postati lojalni
državljani in ne le drugorazredni prebivalci mesta. Njihov
občevalni jezik in kultura sta bila vedno italijanska, zato ni
čudno, da so si prizadevali za prehod Gorice pod Italijo. Sobivanje
s slovenskim življem jih ni oviralo, dokler se interesi
Slovencev niso križali z njihovimi. S slovenskimi prebivalci
so stopali v stike kot prodajalci, zagovorniki v pravdah, sanitetni
delavci. Seveda so se porajale tudi nestrpnosti in antisemitska
čustva, ki so bila odraz nevoščljivosti do uspehov,
ki so jih Judje imeli pri svojih poslih, pri Slovencih pa zlasti
zaradi nasprotovanja proitalijanskim čustvom, ki so jih goriški
Judje gojili. Članek opisuje nekatera nasprotja in odnose
do judovstva v časopisih Soča in Gorica v zadnjih desetletjih
19. stoletja.