Šolstvo na Slovenskem oziroma v celotni Jugoslaviji se je v prvih povojnih letih razvijalo pod močnim vplivom širših družbenopolitičnih razmer. Zaradi monopolnega položaja komunistične partije v državi je bilo tudi šolstvo podvrženo ideologizaciji, po drugi strani pa so načrtovane želje po še temeljitejšem poseganju in reformiranju celotnega šolstva preprečevale slabe gospodarske razmere v državi zaradi vojne in zaradi pretiranega investiranja v razvoj težke industrije, saj v takšnem gospodarskem načrtovanju ni bilo veliko prostora za investicije v terciarne dejavnosti. Državna oblast je začela opuščati posnemanje sovjetskega boljševističnega družbenega modela po t.im. informbirojevskem sporu leta 1948, ko je zaradi navezovanja stikov z zahodnimi velesilami opustila dotedanjo totalitarno ortodoksno komunistično politiko.